Ste bili razočarani, ker Tanja Fajon ob sestavljanju vlade mandatarju za pravosodno ministrico ni predlagala vas, ampak Dominiko Švarc Pipan?
Takratna predsednica Fajonova mi je že pred tem, torej pred pogovori o sestavi vlade, povedala, da me ne vidi v svoji ekipi, tako da je bilo to pričakovano. Lahko pa dodam, da nismo pričakovali, da nam bo dodeljen resor pravosodja.
Kako pa danes sodelujeta?
Kot kolegici ministrici popolnoma dobro. Takšne odločitve, ali bi bila takrat kandidatka za ministrico jaz ali Dominika Švarc Pipan, so pač sestavni del politike. Kot so tudi posledice takšnih odločitev.
Kako sodelujete s Švarc Pipanovo? Bili ste pravosodna ministrica v Šarčevi vladi, tam je bila vaša državna sekretarka, po njenem odstopu pa ste se vrnili na čelo ministrstva.
Nje zdaj ni na ministrstvu, zato tudi ne sodelujeva.
Vaša predhodnica je odstopila zaradi spornega nakupa sodne stavbe na Litijski cesti, pri čemer je nepravilnosti pred kratkim potrdilo še računsko sodišče. Za nakup te stavbe, ki je še vedno neuporabna, je država odštela 7,7 milijona evrov. Bi vi, če bi bili takrat ministrica, podpisali takšno pogodbo o nakupu?
Ves čas sem zagovarjala kontinuiteto dela. Če so predhodniki pred mano naredili dobre projekte, pa niso bili dokončani, smo jih dokončali. Minister Goran Klemenčič je pred mojim mandatom začel marsikateri dober projekt na področjih investicij in priprave zakonodaje. In meni se zdi normalno, da to nadaljujem. Podobno je bilo tudi, sklepam, pri Švarc Pipanovi. Do točke preloma glede rešitve prostorske problematike sodišč v Ljubljani je prišlo, ko bi morala po že izvedenih postopkih za gradnjo nove sodne stavbe podpisati pogodbo za pripravo dokumentacije za nadaljnje postopke, pa je namesto tega zaustavila projekt. Zakaj in čemu taka odločitev, mi ni znano več, kot je bilo navedeno v medijih. Potem so naročili analizo glede prostorskih potreb pravosodnih organov, sledil je predlog, da naj se prostorska problematika rešuje tako, da se namesto nove sodne stavbe kupujejo drugi objekti po Ljubljani. Menim, da to ni dobra rešitev. Tudi ko smo še enkrat pretresali to odločitev, se tudi stroka s to novo rešitvijo ni strinjala. Tako da je moj odgovor na vaše vprašanje, da takšne pogodbe ne bi podpisala niti se ne bi na takšen način lotila tega projekta. Moj način dela je drugačen. V čem je razlika? Skupaj z deležniki, se pravi tako predstavniki sodstva, tožilstva, z vsemi, ki jim mora ministrstvo za pravosodje zagotavljati prostore, smo oblikovali delovno skupino, ki jo vodijo sodelavci s sekretariata MP. Med naloge te delovne skupine spada tudi to, da pripravi predloge, kakšne so potrebe po obnovi prostorov, zato da ne bi minister odločal na »lepe oči«. Stroka naj pove, kako je treba voditi postopke, uporabniki pa, kaj potrebujejo. Tako si jaz predstavljam delo. Zagotovo pa pri nakupu stavbe na Litijski ni šlo za veliko investicijo, za veliko denarja; če se pošalim, sem bolj radovedna, zato bi si zagotovo šla objekt pogledat še pred podpisom pogodbe.
Se že ve, kdo na ministrstvu je bil ključni krivec za podpis te sporne pogodbe? Nekaj ljudi se je zaradi tega že moralo posloviti s funkcije.
Razrešen je bil samo generalni sekretar, to je politična funkcija. Vsak minister se lahko odloči, da generalnega sekretarja zamenja. Tako on kot drugi sodelavci so bili že pred mojim prihodom premeščeni na različna delovna mesta. Jaz sem zdajšnji novi generalni sekretarki dala možnost, da po svoje oblikuje ekipo in delo generalnega sekretariata na MP. Za zdaj imamo delo na sekretariatu organizirano, seveda se ukvarjamo tudi z izzivi. Za ugotovitev, kdo je kriv in kdo ne, so pristojni organi pregona, za katere pa si želim, da čim prej zaključijo vse preiskave in postopke, da lahko tudi znotraj ministrstva za pravosodje delamo normalno naprej. Tudi zato, ker so vsi, ki so bili omenjeni v zvezi s tem postopkom, na ministrstvu zaposleni za nedoločen čas. Ekipa, ki dela pri vodenju investicij, ki jih imamo precej, pa ni velika.
Zavzemate se za gradnjo nove sodne palače, v kateri bi združili vsa ljubljanska sodišča. Ali je že znano, kje bi lahko ta stavba stala in koliko bi odšteli za njeno gradnjo?
Analiza glede optimalne rešitve za prostorske potrebe sodišč je pokazala, da se njihova prostorska problematika v Ljubljani reši edino z novo sodno stavbo na eni lokaciji, saj se s tem reši vse izpostavljene neprimernosti ljubljanskih prvostopenjskih sodišč – razpršenost, dostopnost, varnost, energetska neučinkovitost, potresna varnost. Poleg tega se bo lahko realiziralo tudi racionalno poslovanje, zmanjšalo stroške varovanja in druge obratovalne stroške. V zadnjem obdobju sta bili vseskozi aktualni dve možni lokaciji: Masarykova in Bežigrajski dvor.
Sta še aktualni?
Še vedno sta aktualni. V analizi variant je bila med tema lokacijama kot najboljša prepoznana lokacija Bežigrad. Ne nazadnje je že z varnostnega vidika Bežigrajski dvor bolj primeren kot Masarykova. Žal se soočamo tudi s klici na sodišče, da je tam nastavljena bomba, nato je treba vse evakuirati in zapreti. Če bi nova sodna stavba stala neposredno ob bodočem železniškem vozlišču, bi lahko v tem primeru obremenili tudi promet za velik del ne le Slovenije, ampak tudi Evrope.
Ministrstvo za pravosodje za vse najemnine sodišč po Sloveniji odšteje 375 tisoč evrov mesečno, od tega 322 tisoč evrov za vsa ljubljanska sodišča. Na leto bi torej z novo stavbo prihranili skoraj štiri milijone evrov. Zato me zanima, ali imate kakšen izračun, koliko bi stala nova stavba.
Ocena investicije za izvedbo GOI-dela in opreme je približno 135 milijonov evrov (brez DDV). Ti izračuni so bili narejeni leta 2022, tako da je treba pri sami investiciji upoštevati, kako se bodo cene gibale takrat. V jesenskem obdobju bomo pripravili predloge o možnih nadaljnjih postopkih, se v vladi pogovorili o možnostih financiranja in potem enostavno, pač glede na odločitev, izpeljali naslednje postopke.
Za obnovo jeseniške sodne stavbe je ministrstvo odštelo skoraj 5,5 milijona evrov. V projektu so sodelovali isti ljudje kot v primeru Litijske, prvi podpis je bil vaš, zadnji pa Švarc Pipanove. Boste tudi za ta projekt naročili revizijo?
V mojem času je bila podpisana pogodba za izdelavo projektne dokumentacije, in sicer z upoštevanjem okoljskih vidikov in izvajanja projektantskega nadzora za potrebe celovite obnove ter rekonstrukcije stavbe. Pogodba je bila v vrednosti 68.320 evrov z DDV, pri čemer je bilo naročeno, da se pripravi vse potrebno za obnovo. Javno naročilo je bilo podpisano v času ministra Marjana Dikaučiča (pod zadnjo Janševo vlado – op. p.), pogodbo pa je podpisala Švarc Pipanova, tako da bi težko rekla, da sem takrat jaz podpisala končno vrednost.
Ali so vaši nasledniki naredili kaj narobe? V bistvu gre za 5,5 milijona evrov. Če to primerjava z Litijsko, je to le 2,2 milijona evrov manj, tam je šlo za nakup stavbe, tukaj pa za obnovo.
Treba je vedeti, da je bila na Jesenicah izvedena obsežna obnova stavbe, v kateri zdaj okrajno sodišče zaseda štiri etaže – pred prenovo je zasedalo tri. V sklopu obnove se je zagotovila ustrezna nosilnost strešne konstrukcije, lesenih stropnih konstrukcij in zagotovila ustrezna protipotresna varnost objekta, izvedeno je bilo vse potrebno za uporabo objekta za gibalno ovirane osebe, narejeni sta bili obnova ovoja sodne stavbe in energetska sanacija, nove strojne in električne instalacije, izpeljani so bili sistemi tehničnega varovanja, obnovljena kanalizacijski in vročevodni priključek, izolirane stene kleti, v celoti je bila zamenjana tudi pisarniška in arhivska oprema … Nimam podatkov o kakršnihkoli nepravilnosti in tudi ne vem, da bi zaradi tega potekale kakršnekoli preiskave.
Na vrhu jeseniške sodne stavbe so štiri prazna stanovanja. Kaj boste storili z njimi?
Glede na to, da je ustanovljena komisija, ki upravlja stanovanjski fond, sem predlagala, da v sklopu pravosodnih deležnikov ugotovijo, kakšne so potrebe, in da se oddajajo najemnikom, vendar pa je pred tem še treba določiti etažno lastnino. Nekateri postopki lahko tečejo sočasno, ne želim si, da bi bila ob evidentiranih potrebah stanovanja prazna.
Sodniki so prek ustavnega sodišča dosegli uskladitev svojih plač z inflacijo, zaradi česar so se porušila razmerja med javni uslužbenci. Kako bo to vplivalo na plačno reformo, ki jo že dve leti pripravlja vlada?
Plačna reforma je v zadnjih korakih, zato si želim, da bi reforma čim prej zaživela, potem bomo lahko tudi kaj več vedeli, kakšna so razmerja znotraj pravosodnih deležnikov. Tudi v pravosodju imamo velike izzive z zagotavljanjem kadrov, tako strokovnega kot pri pravosodnih funkcionarjih. Še bolj nestrpno čakam rezultate pogajanj glede uvrstitev pravosodnih policistov, kjer je pomanjkanje kadra še večje, boljše plače pa bodo vplivale tudi, upam, na večji interes med mladimi, da se zaposlijo v zaporskem sistemu.
Kako bo ta odločba ustavnega sodišča vplivala na plače državnih tožilcev in državnih odvetnikov?
Dopolnilna odločba ustavnega sodišča se uporablja tudi za tožilce in tiste državne odvetnike, ki imajo status funkcionarja.
Kakšno je vaše sodelovanje z državnim tožilstvom?
Z vsemi dobro sodelujem. Ker sem že bila ministrica za pravosodje, smo že takrat vzpostavili dobro sodelovanje. V sedanjem mandatu imamo redna srečanja tako z ekipo vrhovnega sodišča kot tudi državnega tožilstva, kajti v pripravi imamo veliko skupnih projektov. Poleg tega ministrstvo za pravosodje zagotavlja materialne in prostorske pogoje za delo, prostorske, tudi na področju digitalizacije tesno sodelujemo. Skupaj pripravljamo zakonodajo, opozorila bi na sodniški trojček, posledično tudi na to – če bomo uvedli enovitega sodnika na prvi stopnji, predlagamo tudi enovitega tožilca. Tožilstvo je že pripravilo predloge spremembe zakonodaje, ki jih bomo skupaj pregledali v jesenskih mesecih. Verjamem, da bomo uspešno sodelovali pri vseh predlogih, ki jih bomo poslali v sprejem vladi in potem v državni zbor. Enako velja za državne odvetnike, ko bomo sprejemali njihov zakon.
Bolj kot plače sodnikov državljane zanimajo sodni postopki, ki trajajo predolgo. Kako jih boste skrajšali?
Vsak postopek, ki traja predolgo, je zame nesprejemljiv. Vendar statistika kaže, da se sodni postopki vendarle skrajšujejo. Še učinkoviteje in hitreje bodo sodišča lahko delala po sprejemu sodniške zakonodaje, ki bo prenovila organizacijo. Poleg sodniškega trojčka (zakon o sodiščih, zakon o sodnikih in spremembe zakona o sodnem svetu) imam v mislih tudi postopkovno zakonodajo, na primer zakon o kazenskem postopku. Z vsemi deležniki sodelujemo, prisluhnemo njihovim pobudam, vedno ko pripravljamo spremembe, prav tako jih povabimo, da sodelujejo v vseh delovnih skupinah in se tako z njimi usklajujemo. Pri tem ne mislim le sodstva in tožilstva, ampak tudi ministrstvo za notranje zadeve, policijo, odvetnike, notarje in vse druge, zato so usklajevanja – ob sodelovanju nasprotnih strank v sodni dvorani – vedno zahtevna.
Ali podpirate predlog NSi, da bi bili mladostniki za hujša kazniva dejanja lahko kaznovani z zaporno kaznijo?
Govorimo seveda o mladostnikih različne starosti. Glede zadnjega predloga NSi smo vladi predlagali, da ga ne podpre. Ob tem pa moram povedati, da ministrstvo samo že nekaj časa pripravlja predlog zakona, ki bo obravnaval mladoletne storilce kaznivih dejanj. Zakon bo med drugim zagotovil podlage za zgodnejšo izdelavo individualne ocene potreb mladoletnika, opredelil postopke proti njim kot prednostne, uredil razmerje med postopki za varstvo koristi otrok po družinskem zakoniku in kazenskimi postopki, kadar se stečeta oba postopka, uvedel podlage za zagotavljanje multidisciplinarnih usposabljanj za strokovnjake, ki obravnavajo mladoletnike. Strokovnjaki Sveta Evrope so namreč naredili analizo in pregledali, kako je v Sloveniji urejeno celotno področje obravnave mladoletnikov, ki storijo kazniva ali druga deviantna dejanja. Svet Evrope je dal Sloveniji 18 priporočil, ki se nanašajo na pravosodje in jih bomo upoštevali pri pripravi zakona, ki bo urejal obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Po časovnici bo predlog zakona do konca leta nared za strokovno usklajevanje, v vladi bi bil lahko predvidoma pozno spomladi prihodnje leto, seveda pa je to odvisna od tega, kako uspešni bomo pri usklajevanju z vsemi deležniki.
V pogovoru z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem ste ugotovili, da zaradi romske problematike ni treba spreminjati kazenske zakonodaje. Kje vidite rešitve?
Želim si čim bolj učinkovitega pregona kriminala ne glede na to, ali se dogaja v Ljubljani ali Kočevju. Sicer pa na ministrstvu za pravosodje pripravljamo več zakonodajnih sprememb in novosti, ki niso načrtovane zaradi aktualnih vprašanj, povezanih z romsko tematiko, bodo pa spremembe zakonodaje zagotovo omogočile učinkovitejši pregon kriminala kot takega. Dejstvo je, da mora vsa zakonodaja veljati za vse enako – tudi kazensko pravo kot skrajno sredstvo mora veljati za vse enako. Omenila sem že predlog novega zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, načrtujemo tudi prenovo kazenskega zakonika, v okviru katere bomo preučili posamezna kazniva dejanja in sorazmernost zagroženih kazni ter prenovo zakona o kazenskem postopku – rešitve vodijo v bolj učinkovit in hitrejši postopek. V okviru novele zakona o prekrških preučujemo možnost spremembe instituta nadomestnega zapora in dela v splošno korist. Če se bo izkazalo, da storilec ni opravil dela v splošno korist, bo lahko šel za ta prekršek v nadomestni zapor.
Z novelo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je pripravljena za javno razpravo in strokovno usklajevanje, želimo zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema takega premoženja, okrepiti sodelovanje vseh organov v navedenih postopkih. Glede vprašanja zbiranja osebnih podatkov o narodni ali etnični pripadnosti oziroma realnem stanju na tem področju pa je MP pripravilo, decembra 2022 je bil tudi sprejet, novi zakon o varstvu osebnih podatkov. Gre za novi peti odstavek 6. člena navedenega zakona, v katerem je določeno, da se sme z zakonom izjemoma določiti obdelava osebnega podatka o narodni ali etnični pripadnosti v javnem sektorju.
V sklopu tega smo že pred zadnjimi dogodki, ki so odmevali v medijih, načrtovali spremembe zakonodaje. Na sestanku s predstavniki ministrstva za notranje zadeve smo ugotovili, da v primeru morebitnih sprememb zakonodaje ni novih pobud, o izpostavljenih se že dogovarjamo. Pri prenovi zakona o kazenskem postopku bomo njihove predloge upoštevali, poleg tega je treba upoštevati kar precej evropskih direktiv in jih prenesti v naš pravni red. Zato bo verjetno ta novela zelo obsežna.
Vaša poslanska skupina je podprla priporočila vladi, da se državljanom zagotovi varnost, pri tem pa poveča pooblastila policije. Menite, da bi morali izplačilo socialne pomoči vezati na pošiljanje otrok v šolo, kar so že predlagali župani občin v jugovzhodni Slovenije?
Ta zakonodaja ni v pristojnosti ministrstva za pravosodje.
Ampak dobro, ste članica in podpredsednica stranke.
Menim, da veliko stvari rešuje že veljavna zakonodaja, ki pa se v praksi ne upošteva. Tudi jaz do zdaj nisem vedela, da lahko center za socialno delo sam od primera do primera odloči, da se socialna pomoč ne da v denarju, ampak v materialnih sredstvih, denimo v hrani, oblačilih in podobno. Menim, da bi to možnost morali večkrat izkoristiti.
Ste podpredsednica stranke SD. Na kongresu ste dobili daleč najvišje število glasov. Kako poteka konsolidacija stranke pod novim predsednikom Matjažem Hanom? Kako z njim sodelujete? Vam je kaj žal, da za predsednika ni bil izvoljen Milan Brglez, ki ste ga vzeli za državnega sekretarja?
V naši stranki je znano, da imamo veliko ljudi in vsak od nas ima svoje mnenje. Mislim, da to našo stranko tudi bogati. Po dolgem času je bilo malce bolj napeto tekmovanje, kdo bo predsednik stranke, ne nazadnje pa tudi, kdo bodo podpredsedniki. Mislim, da nas prava konsolidacija v finančnem smislu čaka jeseni, v smislu medsebojnega sodelovanja pa smo jo že opravili. Predsednik Han je z vsemi imel pogovore. Prav je, da imamo različna mnenja, da jih soočimo, da pa vsi zagovarjamo socialdemokratske vrednote in da gremo s tem tudi naprej. Ugotavljamo, da je naša vloga v koaliciji pomembna, da imamo dobro koalicijsko pogodbo, ki v velikem delu temelji tudi na našem programu, da bi si želeli nekatere rezultate čim prej, da bi jih ljudje opazili, da je treba pri tem še več delati. Ampak do volitev je še dobro leto in pol, zato imamo dovolj časa, da bomo zastavljene cilje uresničili.
Kaj se bo zgodilo s stavbo na Levstikovi, kjer je bil dolga leta sedež SD? Je odločitev o njeni prodaji dokončna?
Ne vidim kakih možnosti, drugih izrednih prihodkov, tako da je to, da bo odločitev predana jeseni predsedstvu, zelo realno.
Kje boste imeli sedež glede na to, da se boste selili tudi iz prostorov na Nazorjevi?
Mislim, da ni tako pomemben objekt, da vsebino dajemo ljudje, ki se lahko sestanemo marsikje.
Najbrž ne na ulici ...
Saj se že do zdaj nismo vedno sestajali v naših prostorih.
Ali razmišljate o tem, da bi kupili kakšno cenejšo nepremičnino?
O tem še nismo govorili, razprava o finančni konsolidaciji bo na dnevnem redu predsedstva jeseni.
Pričakovali smo vročo jesen, dobili smo mraz. Pričakujete kakšna koalicijska trenja?
Glede vroče jeseni bi se vseeno vrnila k delu na našem ministrstvu. Kot sem že omenila, pripravljamo zelo veliko sprememb zakonodaje. Mislim, da bo javnost z zanimanjem spremljala spremembe zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in tudi potem nadaljnjih postopkov za ustanovitev organov, ki bodo na eni strani evidentirali in tudi upravljali odvzeto premoženje. Ta novela se pričakuje že vrsto leto, določena je tudi v koalicijski pogodbi, prav tako kot prenova kazenske zakonodaje in zakona o kazenskem postopku. Opozorila bi tudi na alarmantno stanje v zaporih, zato smo pripravili dopolnitve zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki ga je parlament potrdil pretekli teden. Zahvaljujem se vsem, ki delajo v zaporskem sistemu, kajti tako polnih zaporov Slovenija še ni imela. To seveda pomeni zelo veliko obremenitev za vse zaposlene, od pravosodnih policistov, vseh strokovnih sodelavcev, pa tudi za zaprte osebe, kajti prostorska stiska je res velika. V prihodnjem letu zaključujemo gradnjo novega zapora Dobrunje, poleg tega ima ministrstvo za pravosodje še več drugih projektov, ki potekajo, tako obnovo sodišč in zaporov, denimo v Novem mestu, pa tudi drugje po Sloveniji. Kadri, s katerimi razpolagamo na sekretariatu in se ukvarjajo z investicijami, so zelo obremenjeni, usklajevanja z izvajalci pa zelo zahtevna.
Izpostavila bi še civilno zakonodajo. V vladi smo že sprejeli novelo zakona o dedovanju, pripravljamo nov predlog zakona, katerega namen je varstvo in krepitev pravice do svobode izražanja in obveščanja, svobode umetnosti ter znanosti ali svobode zbiranja in združevanja o zadevi v javnem interesu in zaščita upravičencev pred vlaganjem očitno neutemeljenih zahtevkov in zlorabami sodnih postopkov zgolj z namenom onemogočati, oteževati ali odvračati njihovo nadaljnjo javno udejstvovanje (SLAPP-tožbe). Pri tem pričakujem tvorno sodelovanje tudi z novinarsko srenjo, da bi dorekli, kdo bo organ, ki bo upravljal vse skupaj. Tako da bo jeseni kar zanimivo.
Omenila sem sodniške zakone, prav zdaj potekajo usklajevanja glede zakona o sodiščih, zakona o sodniški službi in sodnem svetu. V zvezi s tem se pripravlja tudi sprememba ustave, kjer je potrebna dvetretjinska večina, od tega so tudi odvisne spremembe zakonodaje. Veliko projektov je vezanih na evropska sredstva oziroma načrt za okrevanje in odpornost ter kohezijska sredstva. Znano je, da je precej razpisov s področja digitalizacije ponovljenih, tudi za e-notarje. Upam, da bomo dobili dovolj kadra oziroma skupaj z deležniki primerno oblikovali vse te rešitve, da bodo tudi zaživele v praksi – tudi če gledamo sodniško zakonodajo, samo organizacijo in tudi enovitega sodnika, je to vezano tudi na elektronsko poslovanje sodišč. Izzivov imamo res veliko.
Dobili bomo nova ministra za obrambo in šolstvo. Ministrica za digitalno preobrazbo pa se bo morala zagovarjati že za drugo interpelacijo. V SD imate resne zadržke do nje. Bi morala odstopiti pred razpravo v državnem zboru?
Pogovori o tem potekajo na drugi ravni, jaz imam dovolj drugih izzivov. Si pa želim, da bi digitalizacija pomenila tudi avtomatizacijo. Ne pa da imamo zaradi tega marsikdaj več dela, kot smo ga imeli prej, ko smo imeli poslovanje v papirnati obliki.
Koliko reform bo sploh izpeljanih do konca mandata, če govoriva o plačah v javni upravi, zdravstveni reformi, pokojninski, nepremičninski oziroma davčni?
Na funkciji ministrice za pravosodje sem pol leta, tako da zdaj tudi bolj pozorno spremljam zadeve v drugih resorjih, in lahko rečem, da določene spremembe zakonodaje, ki smo jih določili v koalicijski pogodbi, že potekajo. Zlasti na področju zdravstva, kjer se bo šele v praksi pokazalo, kaj bo še v prihodnje, ampak določene rešitve so že predstavljene, so že bile sprejete tudi v vladi oziroma so v medresorskem usklajevanju. Mislim, da mora vlada največ pozornosti nameniti prav zdravstvu, kajti to je tisto, kar ne nazadnje vsak od nas čuti na lastni koži. Zdravje je tista vrednota, ki nam največ pomeni. Plačna reforma se bo pokazala. Želim si, da bi čim prej sprejeli tako imenovani sodniški trojček, ter posledično tudi zakon o tožilstvu in državnem odvetništvu. Prav tako želim, da bi čim prej uredili razmere v zaporih ter rešili težave pravosodnih policistov in vseh strokovnih sodelavcev.
Zakaj nobena levosredinska vlada ni sposobna izvesti davka na premoženje, ampak namesto tega raje obremenjuje ljudi, ki živijo od svojega dela?
Težko govorim o davku na premoženje, sama bi glede na to, da sem dolgo let delala tudi na področju občin, raje govorila o davku na nepremičnine, ki bo nadomestil sedanji sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki je potreben temeljite prenove. Slovenija je specifična v smislu, da imamo zelo veliko lastniških nepremičnin. Zato bi morali primerno nasloviti nizek davek za tisto nepremičnino, v kateri bivamo, preostali del, več lastniških nepremičnin, pa imam za luksuz, zato bi ga tudi temu primerno progresivno višje obdavčila. Če bi bil davek na nepremičnine uveden, bi se verjetno tudi ob nekaterih drugih zakonskih spremembah na trgu pojavila dodatna najemniška stanovanja.
Menim, da bi lahko nova stanovanja pridobili tudi s preureditvijo hiš, v katerih živi na primer samo ena starejša oseba, v dvostanovanjski objekt, pri čemer bi obnovo lahko financirala tudi lokalna skupnost. To je še vedno bistveno ceneje kot gradnja novih stanovanjskih blokov. Je pa seveda treba primerno urediti najemna razmerja, saj marsikdo svoje nepremičnine ne oddaja v najem zaradi tega, ker se boji sporov z najemojemalcem.
Vlada ima zelo nizko podporo javnosti. Pričakujete, da se bo pred naslednjimi volitvami spet pojavil kakšen nov obraz v politiki ali pa se bo na oblast vrnil Janez Janša?
Najprej pričakujem, da bo vlada do konca svojega mandata uspešno realizirala zadane prioritetne cilje in da bodo lahko državljanke in državljani na podlagi tega imeli možnost, da odločajo, komu bodo podarili zaupanje, da bo vodil naslednjo slovensko vlado. Želim si, da bomo v njej tudi socialni demokrati, zato se bomo trudili, da bomo vsi ministri dobro delali. Je pa seveda še precej časa do naslednjih volitev, tako da prepustimo času čas.
Slovenija je mogoče res specifična v tem, da se vedno najde neki, ne bom rekla temu nov obraz, ampak nekdo nov, ki mogoče nekaj časa ni bil v politiki, potem pa se vanjo vrne, v javnosti pa je prepoznan kot nov. Ljudje velikokrat pozabijo, kdo je že sodeloval v politiki. Vsi smo, ker nas je malo, skoraj tako ali drugače vpeti v politiko. Politika je ne nazadnje upravljanje države ali lokalnih skupnosti, in prav je, da so ljudje angažirani, ne pa da vse samo od daleč spremljajo. Zato je prav, da prispevajo k temu, da soodločajo o tem, kako naj se naša država razvija.
Oba prihajava iz Šaleške doline, kjer se bosta v kratkem zaprla premogovnik in termoelektrarna. Vrsto let ste bili direktorica občinske uprave Velenje. Ali ste del tako imenovanega šaleškega lobija?
Hehe, če bi res imeli šaleški lobi, bi imeli denimo tudi boljšo prometno povezavo. Ne vem, ali bova midva še imela izpit takrat, ko bomo dobili hitro cesto. Če dam šalo na stran, Šaleška dolina je pred velikim izzivom, saj bomo morali doreči datum, ko bo Premogovnik Velenje prenehal obratovati. Na to so namreč vezane številne usode ljudi, posameznikov, ki zdaj delajo v sistemu – bodisi rudarji ali zaposleni v sklopu podpornih služb, tudi obrtniki, podjetniki in vsi, ki so tako ali drugače vezani na to industrijo. Verjamem, da bo težko dobiti dovolj ljudi, ki bodo sodelovali v postopkih, ki bodo trajali najmanj 20 ali 25 let, saj se bodo raje odločali za bolj zanesljivo službo. Zato morajo pristojni ministri in vse službe z odprtimi kartami sesti za mizo in predstaviti vse potrebne analize, če še niso narejene, jih narediti, nato pa sprejeti odločitev, na katero se vežejo vsi nadaljnji postopki. Sem pa vesela, da imamo sklad za pravičen prehod v okviru evropske kohezijske politike. Ko sem bila še državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, je bil za ta sredstva objavljen eden izmed prvih razpisov v novi kohezijski politiki. Ta sredstva so na voljo tudi lokalnim skupnostim, da začnejo projekte, ki bodo odpirali nova delovna mesta, ta bodo nadomestila delovna mesta, ki bodo tako ali drugače izgubljena zaradi prenehanja delovanja premogovnika ali proizvodnje električne energije v Šaleški dolini.
Kaj se bo zgodilo s Tešem 6?
Ne znam povedati.
Kakšne rešitve predlaga vlada?
Uradno na seji vlade tega vprašanja še nismo obravnavali. Kolikor sem to spremljala iz medijev, ministrstvo predlaga sprejem interventnega zakona glede termoelektrarne in premogovnika. Bolj pomembno se mi zdi nadaljevanje postopkov priprave zakona o zapiranju premogovnika, ki bo določil letnico zaprtja. Še bolj pomemben bo zakon o prestrukturiranju Šaleške doline, ki smo ga začeli pripravljati že takrat, ko sem bila na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, kjer pa smo se dogovorili, da bom lahko še vedno sodelovala pri pripravi tega zakona, saj smo določene projekte skupaj začeli.
Kakšni so vaši politični načrti v prihodnosti? Bili ste v igri za velenjsko županjo, a je na koncu to postal Peter Dermol, ki je bil nekaj mesecev direktor Teša.
Iskreno, hotela sem se iz politike že umakniti. Verjetno ni neznanka, da sem se popolnoma umaknila iz lokalne politike, tako da nisem niti v predsedstvu socialnih demokratov v Velenju. Dogajanje pri nas na državni ravni pa je privedlo do tega, da sem zdaj podpredsednica stranke. Težko bi napovedala, kaj bo v prihodnje, ampak mislim, da je v Velenju dobra ekipa, ki zelo dobro dela, da so mladi, imajo energijo, voljo, pa tudi znanje in dobro vodijo občino. Sodelovanje med drugimi občinami, tako če gledamo gor na Koroško, pa tudi Šoštanj in Šmartno ob Paki, je dobro, tako da si samo želim, da uspešno nadaljujejo svoje delo. Kar zadeva državno politiko, si nikoli nisem mislila, da bom spet sedela tukaj na ministrstvu za pravosodje. Glede na vse, kar se je zgodilo, sem bila za to zaprošena in privolila sem s stisnjenimi zobmi, tudi zaradi tega, ker si ministrstvo za pravosodje z vsemi sodelavci, ki so tukaj, pa tudi širše, ni zaslužilo tako slabega ugleda. Želim skupaj z ekipo, večina je tukaj še vseh tistih, ki so bili že v mojem prvem mandatu, ter tudi s pravosodnimi deležniki povrniti ugled in zaupanje pravosodju, mislim, da smo na dobri poti.
Na evropskih volitvah niste nastopili. Nimate nobenih želja po Bruslju?
Meni je všeč v Sloveniji.
Če Hanu spodleti na volitvah, ste glede na visoko podporo na kongresu lahko v igri za predsednico stranke.
Če bi se za to odločila, bi bila kandidatka za predsednico že na tem kongresu.
Biografija Andreje Katič: Rodila se je 22. decembra 1969 v Slovenj Gradcu. Leta 1996 je z diplomskim delom z naslovom Imisije – razmerje med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom končala študij prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Po študiju se je zaposlila na Mestni občini Velenje, kjer je od leta 1998 do avgusta 2014 opravljala delo direktorice občinske uprave. Leta 2014 je bila izvoljena za poslanko in bila do imenovanja na položaj ministrice za obrambo tudi podpredsednica DZ RS, leta 2018 je bila izvoljena za ministrico za pravosodje, funkcijo je opravljala do primopredaje ob oblikovanju nove vlade zaradi odstopa premierja. Po prenehanju razlogov za mirovanje delovnega razmerja se je vrnila v upravo Mestne občine Velenje. Leta 2020 je bila imenovana za predsednico območnega razvojnega sveta savinjsko-šaleške regije. V vladi Roberta Goloba je bila najprej državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, po odstopu Dominike Švarc Pipan pa se je vrnila za ministrico za pravosodje. Na kongresu SD je bila z daleč najvišjim številom glasov izvoljena za podpredsednico stranke.
