Za podpredsednico komisije je DZ imenoval poslanko SDS Alenko Helbl. V parlamentarni preiskovalni komisiji glede t. i. ukradenih otrok bo kot član sodeloval še poslanec SDS Andrej Hoivik. Kot njihovi nadomestni člani iz poslanske skupine SDS so bili v komisijo imenovani še Anton Šturbej, Jože Tanko in Zoran Mojškerc.
Poleg treh članov SDS bosta v preiskovalni komisiji sodelovala še poslanec NSi Aleksander Reberšek in poslanec SD Predrag Bakovič, kot njuna namestnika pa Iva Dimic (NSi) in Damijan Zrim (SD).
Parlamentarna preiskovalna komisija ima sicer devet članov in devet namestnikov članov, a so se po dvema mestoma v komisiji odpovedali v poslanskih skupinah NSi in SD.
Zahtevo za odreditev preiskave sta sicer vložili opozicijski SDS in NSi, podprli so jo tudi v SD. V Svobodi in Levici so odreditvi preiskave nasprotovali.
V t. i. trgovini z dojenčki, ki naj bi se predvsem v 70. in 80. letih dogajala na območju nekdanje Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20.000 dojenčkov. Otroci naj bi umrli takoj po rojstvu ali v nekaj dneh po njem, njihovim staršem pa jih ni bilo dovoljeno niti videti, niti pokopati. Prav tako naj bi bila pomanjkljiva dokumentacija oz. naj bi vsebovala vrsto nedoslednosti, je ob predstavitvi zahteve za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije na seji DZ konec maja dejal Hoivik.
Zaradi podobnih primerov v Srbiji je ta na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v letu 2020 sprejela zakon, s katerim so uredili postopke ugotavljanja dejstev statusa novorojenčkov, za katere obstaja sum, da so izginili iz porodnišnic na območju Srbije, je dejal Hoivik.
Parlamentarna preiskava naj ugotovi, ali so morda nosilci javnih funkcij ali funkcij javnega sektorja kakorkoli vplivali na omenjena dejanja, ter ugotovi, čigavi interesi so pripeljali do tega, da naj bi prišlo do primerov storitev kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe. Preiskava naj ugotovi tudi povezave med posameznimi nosilci javnih funkcij in njihovo morebitno vpletenost v omenjene primere, pa tudi, ali in zakaj naj bi ti dopustili tovrstne primere in v čigavem interesu, je dejal Hoivik.
Društvo staršev ukradenih otrok pri nas, ki ga vodi Simona Šeremet Kalanj, je pred časom parlamentarni komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter pristojnim državnim organom posredovala obsežno gradivo, v katerem so doslej obravnavali že skoraj 60 primerov domnevno ukradenih otrok v slovenskih porodnišnicah. Odločitvi o ustanovitvi parlamentarne preiskave pa naj bi botrovalo tudi to, da naj bi prosilci težko prišli do dokumentov in informacij.
