Veliko se govori o zelenem prehodu in elektriki kot rešiteljici Zemlje, a le redki se sprašujejo, kaj ta, občasno tudi prisilna sprememba dejansko prinese s seboj. Vse bi bilo na elektriko, le od kod jo in na kakšen način v kakšno škodo narave jo bomo pridobivali, ostaja veliko vprašanje. Urbana mobilnost zato vse bolj stavi na električna vozila na štirih ali le dveh kolesih. E-skiroji so namenjeni za krajše razdalje, a vemo, kakšne poškodbe lahko nastanejo pri padcih s temi vozili. Zato se počasi prebuja tudi trg električnih mopedov. Z dosegom do sto kilometrov in drugačnimi voznimi lastnostmi bi lahko kmalu postali resna konkurenca skirojem in kolesom. A kaj ko se lahko hitro zatakne pri varnosti.
Prodajalci jih namreč oglašujejo kot vozila, ki jih lahko vozimo z izpitom za kolo ali pa od 14. leta starosti. A kaj je res?
Upoštevali so moč in hitrost
Po pojasnili ministrstva za infrastrukturo zakon o motornih vozilih določa, da je moped »motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 kubičnih centimetrov ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega štiri kilovate in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 kilometrov na uro. Med mopede spadajo tudi lahko dvokolesno vozilo na motorni pogon, kolo na motorni pogon, dvokolesni moped in trikolesni moped«.
Po direktivi o vozniških dovoljenjih za vožnjo lahkega motornega vozila, katerega hitrost ne presega 25 kilometrov na uro, voznik ne potrebuje vozniškega dovoljenja oziroma ga stari od 12. do 14. leta starosti vozijo s kolesarsko izkaznico, a tudi oseba, ki je starejša od 14 let. Za vožnjo mopeda, katerega hitrost presega 25 in ne presega 45 kilometrov na uro, pa oseba potrebuje vozniško dovoljenje kategorije AM.
S tem so torej tudi mlajši udeleženci v prometu precej bolj električno mobilni, kar opažamo že pri uporabi e-skirojev, na ministrstvu pa pravijo, da je opravljanje vseh izpitov (AM, A1, A2, A, B1, B, C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E in DE) enako urejeno v vseh državah članicah EU. »Glede vožnje ostalih vozil, kot so električna kolesa, mopedi do 25 km/h, lahka motorna vozila, nacionalne kategorije motornih vozil, v Sloveniji sta to kategoriji F in G, pa je zakonodaja prepuščena posamezni državi članici EU. Z resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje med letoma 2023 in 2030 so kot nacionalni steber določili nove oblike mikromobilnosti, kjer si prizadevamo za sistemsko in varno vključitev novih oblik mobilnosti v promet,« dodajajo na ministrstvu.
Nekoč jih bodo lahko tudi zasegli
Nesreč z udeležbo mlajših namreč ni tako malo. Na policiji so postregli s statističnimi podatki uporabnikov e-skirojev, ki jih mnogi uvrščajo v sam vrh kritične mobilnosti. Leta 2023 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 234 voznikov e-skirojev, od katerih se jih je 30 hudo telesno poškodovalo in 166 lahko telesno poškodovalo. »V enakem obdobju je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 67 voznikov e-koles, od katerih sta dva umrla, 12 je bilo hudo telesno poškodovanih in 45 lahko telesno poškodovanih,« pravijo na policiji.
Tudi na ministrstvu zaradi vse večje priljubljenost e-skirojev in starosti uporabnikov zahtevajo dopolnitev predpisov. Med drugim so v resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa predlagali poenostavitev postopkov zasega lahkih motornih vozil, ki niso skladna z zakonodajo, in povečanje pristojnosti policije, inšpekcijskih služb ter občinskih redarstev ob ugotovljenih tehničnih odstopanjih e-skirojev, lahkih motornih vozil in e-koles.
»Starostna omejitev za uporabo e-skirojev je pomembna, vendar je treba najti ravnovesje med varnostjo in dostopnostjo na trgu. Predpisana minimalna starostna omejitev, skupaj z izobraževalnimi programi in nadzorom, bistveno pripomore k varni integraciji mladih uporabnikov v prometni sistem,« menijo na ministrstvu.
Moped vseeno malce bolj varen kot skiro
Eden od »dobrih« filtrov je na primer tudi cena električnih mopedov. Kljub bogati ponudbi in njihovim zmogljivostim, ob doseganju do 25 ali 45 kilometrov na uro in dosegom do sto kilometrov z enim polnjenjem, je za njih treba odšteti od 1500 do pet tisoč evrov in več. Določeni pomisleki, predvsem staršev otrok, ki bi si želeli taka električna vozila, je tudi ponekod pomanjkljiva infrastruktura, od polnilnic dalje, saj je za polnjenje e-skuterjev potrebnih nekaj ur, vtičnice pa niso povsod na voljo. Drugo poglavje je potem urejenost cest in kolesarskih poti, ponekod jih ni ali pa je cesta v takšnem stanju, da ne omogoča uporabe predvsem e-skirojev, ki so zaradi manjših kolesc še bolj občutljivi na luknje in neraven asfalt. Zato so mopedi v tem pogledu bolj varni.
»V sodelovanju z upravljavci cest si prizadevamo, da se na terenu projektirajo tehnične rešitve, ki najbolj ranljivim udeležencem v prometu omogočajo, da na čimbolj varen način uporabljajo cestno infrastrukturo. Prometna infrastruktura in z njo povezana zakonodaja sta dinamični zadevi, ki se vseskozi prilagajata dejanskim razmeram v prometu. Mednje zagotovo spadajo tudi e-skiroji, ki v zadnjem obdobju doživljajo precejšen razmah,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.
