Vlada je konec februarja sprejela odlok, s katerim je določila in hkrati razširila seznam zdravniških storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke. Med storitvami, ki jih morajo po odloku opravljati zdravniki, so med drugim storitve za ranljive skupine - invalide, osebe s posebnimi potrebami, paliativne bolnike, vojne veterane, žrtve vojnega nasilja ter psihiatrične bolnike, ki jim je odvzeta ali omejena svoboda gibanja. Zdravniki morajo po odloku opravljati tudi zdravstvene storitve, na katere so pacienti napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro, izdajati zdravniška potrdila in bolniške liste, napotovati bolnike na nadaljnje zdravljenje in zagotavljati informacije o zdravstvenem stanju oskrbovancev v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih ter druge storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnih zavarovanj.
Fides je nato v začetku marca na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o opravljanju zdravniške službe v času stavke s predlogom za njegovo zadržanje. Pobudnika - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in zdravnik Milenko Stanković, sicer podpredsednik Fidesa - sta pobudo na ustavno sodišče vložila, ker sta ocenila, da odlok posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke. Odlok, ki ga je sprejela vlada, po njunem mnenju ne more predstavljati pravne podlage, na kateri bi lahko vlada določala obseg zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa, "saj je ta zelo jasno in konkretno določen v zakonu".
Ustavno sodišče jim ni dalo prav. Zavrgli so pobudo Fidesa, saj so ocenili, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa.
V zdravniškem sindikatu Fides so zaskrbljeni nad odločitvijo ustavnega sodišča. Menijo, da stališče ustavnega sodišča ni jasno in nesporno. Kmalu bodo sprožili tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti novele zakona o zdravniški službi.
