Ob 150-letnici rojstva

Koroška galerija likovnih umetnosti išče dela kiparja Franca Bernekerja

A.S./STA
20. 5. 2024, 14.10
Posodobljeno: 20. 5. 2024, 14.14
Deli članek:

V Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) ob 150-letnici rojstva Franca Bernekerja pripravljajo razstavo, posvečeno kiparju. Ob tem pozivajo vse, ki bi njegova dela morebiti hranili doma, da stopijo v stik z njimi. Odprtje razstave napovedujejo za 3. december.

Koroška galerija likovnih umetnosti
Koroška galerija likovnih umetnosti

Kot so zapisali v KGLU, se je Berneker v zgodovino slovenske umetnosti zapisal kot pionir modernega slovenskega kiparstva. Bil je sopotnik slovenskih slikarjev impresionistov Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Sternena. Četudi mu težke življenjske okoliščine niso omogočale, da bi lahko polno uresničil svoj umetniški potencial, je ustvaril vrsto izjemnih del.

Širši javnosti je znan kot avtor spomenika Primoža Trubarja, ki velja za najkvalitetnejšo sodobno spomeniško plastiko v Ljubljani. Glavnino Bernekerjevih del hrani Narodna galerija v Ljubljani, njegova dela pa predstavljajo tudi pomemben del zbirke KGLU. Veliko njegovih del se je v preteklosti izgubilo ali je bilo uničenih. Nekaj jih je še v zasebni lasti, a se je zaradi menjave lastnikov marsikdaj za njimi izgubila vsaka sled.

V KGLU zato vabijo vse lastnike Bernekerjevih del, da jim informacije o njih posredujejo na telefonski številki 026203657 ali 026203650 ali po e-pošti katarina.hergold@glu-sg.si.

Berneker (1874-1932) je kiparstvo študiral na dunajski Akademiji za upodabljajoče umetnosti, kjer je leta 1905 doštudiral pri prof. Edmundu Hellmerju. Na Dunaju je ostal do leta 1915, po vojni se je preselil v Ljubljano. Poučeval je na Tehnični srednji šoli in se včlanil v več likovnih društev, med njimi društvi Vesna in Sava.

Leta 1904 je skupaj s slovenskimi impresionisti razstavljal v salonu Miethke na Dunaju, sodeloval pa je tudi na skupinskih razstavah leta 1906 v Londonu, leta 1907 v Trstu in leta 1909 na prvi razstavi v Jakopičevem paviljonu. Zadnje dni svojega življenja je preživel v Narodni galeriji, ki mu je ponudila stanovanje, po njegovi smrti pa prevzela umetnikovo dediščino.