Ministrstvo za gospodarstvo je v javno obravnavo poslalo predlog zakona o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkotrajno oddajanje stanovanj; po besedah ministra Matjaža Hana želijo s tem tudi podpreti gostinstvo, zmanjšati birokracijo ter zagotoviti večjo dobrobit za lokalno skupnost. »Z zakonom ne prepovedujemo oddajanja sob, temveč želimo zmanjšati nesporno škodljive družbene učinke te dejavnosti,« je dejal minister. Kratkotrajno oddajanje stanovanj z osnutkom omejujejo na največ 30 dni na leto, a obenem občinam dajejo možnost, da te omejitve omilijo. In tak predlog je seveda takoj naletel na eni strani na podporo, na drugi pa na kritike.
Ponudba kratkotrajnega oddajanja stanovanj v najem se namreč eksponentno povečuje. Lani je bilo v ta namen oglaševanih petkrat toliko nepremičnin kot leta 2015, je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež. Po njegovih besedah je bilo 48 odstotkov celotne ponudbe skoncentrirane na pet občin: Ljubljano, Piran, Bled, Koper in Kranjsko Goro. »Tovrsten poslovni model pa je pomemben del stanovanj izvzel s trga stanovanj in ga namenil turističnemu trgu,« je dejal Frangež.
Ljubljana bo lahko kompenzirala
Župan Ljubljane je predlog zakona komentiral z besedami, da pozdravlja predlog, pri katerem je občina Ljubljana, skupaj z Bledom, Kranjsko Goro, Piranom in Koprom, tudi sodelovala. »Spoštovali bomo zakon, a bomo morali urediti tudi davčno zakonodajo, problem vidim le v kontroli,« pravi ljubljanski župan Zoran Janković. Zanj je ključnega pomena črni trg in si želi še več kontrole. »Več kontrole, višje kazni, časa za uveljavitev bo dovolj. Zakon je dober in smo ga dolgo čakali, z njegovim uresničevanjem pa v Ljubljani ne bomo imeli težav,« še zagotavlja Janković. Sedanji ponudniki storitev kratkoročnega najema stanovanj se bodo morali pač prilagoditi in se odločiti, ali se jim bo ponujanje sob še izplačalo in v kakšni obliki. Ljubljana naj bi v prihodnje dobila vsega skupaj kar 6500 novih stanovanj, tako da pomanjkanja zaradi prenehanja z dejavnostjo zaradi zakona ne bi smela občutiti.
Za manj turistov, ti pa bi ostajali dlje časa
Na Bledu prav tako pozdravljajo ureditev stanja in dodelitev pristojnosti občinam. »Želimo si vzpostaviti ravnovesje med občani in turizmom ter zagotoviti kakovostno bivanje najprej za lokalno prebivalstvo,« so povedali na Občini Bled, kjer že zaznavajo prekomerni turizem. Aprila je bilo v občini Bled registriranih 645 aktivnih nastanitvenih obratov, ta številka se v poletni sezoni še zviša, ko se registrirajo dodatni ponudniki, ki svoje nepremičnine oddajajo zgolj v visoki sezoni. Število nastanitvenih obratov čez leta aktivno narašča. »Strategija razvoja turizma stremi k zmanjševanju števila turistov in k podaljševanju dobe bivanja. Glavni cilji vizije se osredotočajo na desezonalizacijo, na vračanje gostov v vseh štirih letnih časih. Menimo, da bo zakon prinesel pozitivne učinke, saj bi se tako uspešneje spopadli s težavo odseljevanja občanov,« so še povedali.
Oddajanje za nekatere ostaja pomemben del ponudbe
Koper je tudi ena od priljubljenih destinacij in tudi tam pozdravljajo namero o urejanju kratkotrajnega oddajanja stanovanj. »Gre za problematiko, ki povzroča pomanjkanje stanovanjskih enot in izseljevanje prebivalk in prebivalcev iz mestnega jedra,« so povedali na kratko. V Piranu menijo, da neomejeno oddajanje nepremičnin obremenjuje celotno skupnost. »Sobodajalstvo pa je tudi pomemben del turistične ponudbe destinacije Portorož-Piran in si ne želimo, da bi nova zakonodaja ohromila to pomembno poslovno dejavnost,« opozarjajo.
Maribor v zaščito domačinov
V Mariboru tako imenovane gentrifikacije, spreminjanja pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom v predele s turistično ponudbo, še ne opažajo. Zavod za turizem Maribor sicer podpira zakon, saj je po njihovo zakonska ureditev nujna za enakopravni položaj sobodajalcev in drugih ponudnikov nastanitev za turiste. »Za razvoj je ključno ohranjanje domačega prebivalstva v mestnem središču. Letos je bilo na platformi Airbnb v povprečju na voljo 129 enot na dan, lani v celem letu 142. Letošnja povprečna zasedenost je bila 37,5-odstotna, lani celo leto je bila okoli 49 odstotkov, medtem je bila v Ljubljani 65-odstotna, ponujali pa so več kot 1600 enot na dan.«
Inkvizicija proti sobodajalcem
Katja Rezman iz združenja sobodajalcev pa je povedala, da jih ministrstvo ni vključilo v pripravo zakona. A vse nakazuje, da je predlog novele »politični dokument, ki kaže popolno nerazumevanje dejavnosti sobodajalstva. Gre za inkvizicijski proces proti sobodajalcem, ki se jih obtožuje zažiranja v stanovanjski fond, ne da bi za to imeli kakršnokoli podlago v študijah. Sobodajalci so bolj kot ne grešni kozel za zgrešeno stanovanjsko politiko vseh vlad doslej, v tem primeru pa tudi izgovor demagoških obljub te vlade,« je bila ostra Rezmanova.
Za tujino in za črni trg
Po mnenju združenja je omejitev na 30 dni povsem neživljenjska. Je tudi neprimerno strožja kot drugod in dejansko smrtna obsodba sobodajalstva, ker ga je v teh pogojih nemogoče opravljati. Absurdno je, da bo ministrstvo za gospodarstvo in turizem s tem storilo največ za razvoj sobodajalstva v obmejnih regijah sosednjih držav. »Polovica gostov je namreč tranzitnih, iskanje namestitve pri sobodajalcih pa je načrtna izbira, bodo pač prespali, prispevali za davke in takse onkraj meje, pri nas pa se zadržali zgolj krajši čas. Drugi problem takšnega ukrepa je, da bo spodbudil oddajanje na črno. Ne razumemo, zakaj je manj zbranih prispevkov v interesu ministrstva za gospodarstvo,« se sprašujejo v združenju.
Širjenje turistične sezone in razporejanje gostov prek celega leta naj bi bila uradna strategija STO, ti vladni ukrepi pa gredo prav v nasprotno smer. Opažajo tudi, da je v zadnjih letih oddajanja na črno vse manj, z evropsko direktivo so ponudniki rezervacijskih platform (Airbnb, Booking.com) od lani obvezani pošiljati podatke o prometu slovenskih uporabnikov tudi davčnemu uradu Furs.
