»Vesela sem, da je vlada naredila odločen in nepovraten korak v postopku priznanja Palestine. S tem Slovenija pošilja jasno sporočilo o nujnosti vzpostavitve miru na Bližnjem vzhodu in rešitve dveh držav Izraela in Palestine. Resnično si želim, da bodo postopki čimprej dokončani,« je danes dejala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.
Kot je znano, so premierji Slovenije, Španije, Irske in Malte v skupni izjavi, ki so jo sprejeli konec marca, izrazili pripravljenost priznati Palestino. Takrat so navedli, da bodo to storili, ko bodo okoliščine ustrezne in ko bo tak korak tudi učinkovit. Da je temu naklonjena, je večkrat izjavila tudi ministrica Fajon. Za priznanje Palestine bo morala vlada najprej sprejeti odločitev o priznanju Palestine, nato pa morata akt o priznanju potrditi še parlamentarni odbor za zunanjo politiko in državni zbor. Za potrditev akta o priznanju Palestine je v državnem zboru potrebna navadna večina, poroča STA. Fajonova, ki je poudarila, da gre za prvi korak v postopku, je danes napovedala, da bo vlada svojo odločitev v državni zbor poslala do 13. junija.
Po besedah Fajonove je vlada odločitev sprejela na podlagi meja med Izraelom in Palestino iz leta 1967. To pomeni, da bi Palestina obsegala Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem, pri čemer si ne želijo, da bi bilo priznanje zgolj simbolično dejanje, temveč sredstvo za umiritev razmer oziroma končanje vojne. Poudarila je tudi, da to ne pomeni tudi priznanja teroristične organizacije Hamas, ampak gre nasprotno za to, da se opolnomoči prenovljene palestinske oblasti za nadzor tudi nad Gazo. Želi si tudi, da bodo Sloveniji sledile podobno misleče države.
Golob: Odločitev je bila enotna
»Grozote, ki smo jim vsak dan priča iz Gaze, so nedopustne in se morajo končati,« je pozneje na novinarski konferenci poudaril Golob, ki je dejal, da je bila odločitev o začetku postopkov za priznanje na vladi enotna in da je glede tega vprašanja enotna tudi koalicija. Namen te odločitve po njegovih besedah »ni notranjepolitični,« temveč je cilj pomagati palestinskemu narodu. Vsa dejanja vlade, vključno z današnjim sklepom, so »namenjena prav temu, kako končati z grozotami v Gazi.«
Golob je poudaril še, da Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov danes nosi »bistveno večjo odgovornost, kot bi jo v preteklosti, zato je današnje dejanje pod lupo celotnega sveta.« Dejal je še, da so pri odločanju iskali ravnotežje med interesi zahodnega sveta, arabskega sveta in vseh ostali članic Združenih narodov. V primeru začetku postopka gre za »inovativen pristop,« saj si želijo »skozi dialog, ki ga bo priznanje sprožilo, doseči vse cilje, za katere si prizadevamo v okviru Združenih narodov. Takojšnje premirje in prekinitve spopadov, izpustitev talcev, pa tudi varnost in razvoj Izraela skozi rešitev dveh držav.« To so stališča, ki jih Slovenija dosledno zagovarja v vseh svojih nastopih v Združenih narodih, in so hkrati večinska stališča dveh tretjin članic Združenih narodov, je še navedel Golob ter dodal, da verjame, da bo priznanje »navdih še marsikomu, da nadaljuje po isti poti.«
»Na tem mestu pozivam Izrael, da s svojimi napadi na Rafo in Gazo nemudoma preneha ter da se raje kot iskanju vojaške rešitve posluži pogajalske mize.« Dejal je še, da so si kot skrajni rok za zaključek postopka določili 13. junij, a da se lahko to zgodi že prej, v kolikor bi bila izpolnjena nekatera »pričakovanja,« ki jih imajo »do vseh vpletenih v spopad.« Poudaril je, da bodo spremljali »napredek pri doseganju premierja, napredek pri izpustitvi talcev, napredek pri reformi palestinskih oblasti.«
Še nedavno ni bilo govora o časovnici
Da vlada pripravlja predlog o začetku postopka priznanja Palestine, so včeraj potrdili v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. »Grozote v Gazi se morajo končati. Zato je potrebna takojšnja prekinitev izraelskih napadov na Gazo ter iskanje rešitev za pogajalsko mizo,« so zapisali, pri čemer so izpostavili, da želijo s priznanjem Palestine prispevati k doseganju dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev, ki jih je 7. oktobra lani zajelo palestinsko islamistično gibanje Hamas. Poudarili so še, da slovenska vlada ostaja v stiku s podobno mislečimi državami, da pa je odločitev o načinu in času priznanja suverena odločitev posamične države.
Priznanje Palestine je bilo sicer tudi osrednja tema nedavnega obiska španskega premierja Pedra Sancheza v Sloveniji. O časovnici takrat sicer ni bilo govora. Kot je po srečanju premierjev dejal Golob, namenoma ne želi govoriti o časovnici, saj da ni vse odvisno zgolj od Madrida in Ljubljane, pač pa številnih drugih dejavnikov.
Palestino priznava večina članic ZN
Palestino glede na navedbe palestinskih oblasti že priznava 143 od 193 članic Združenih narodov, vendar med njimi ni večine zahodnih držav.
Leta 1988 je namreč Jaser Arafat razglasil neodvisno Palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico in z vključenima Zahodnim bregom in Gazo, takoj pa jo je priznala Alžirija. Tej so sledile še druge arabske države ter Indija, Turčija, večina Afrike in Poljska, Madžarska, Bolgarija, Romunija ter tedanja Češkoslovaška. Palestino je priznala tudi nekdanja Jugoslavija, Slovenija pa Palestinsko upravo priznava kot legitimno predstavnico palestinskega naroda in ima od leta 2007 v Ramali svoj urad.
Nov val priznanj je sledil v letih 2010 in 2011 s priznanji Argentine, Brazilije in Čila. Novembra 2012 je zastava Palestine prvič zaplapolala pred Združenimi narodi v New Yorku, ko jo je Generalna skupščina z veliko večino potrdila kot državo opazovalko nečlanico. Tri leta kasneje je tudi Mednarodno kazensko sodišče sprejelo Palestino kot članico.
Švedska z močno palestinsko skupnostjo, je leta 2014 postala prva zahodna članica Evropske unije, ki je priznala Palestino kot samostojno in neodvisno državo. Takratni izraelski zunanji minister Avigdor Liberman pa je dejal, da so odnosi na Bližnjem vzhodu precej bolj kompleksni kot sestavljanje pohištva podjetja Ikea.
Zaradi vojne v Gazi so nekatere evropske države, tudi Slovenija, začele razpravo o morebitnem priznanju Palestine.
