Lanske katastrofalne poplave so prizadele tudi porečje Save na območju Ljubljane. Po navedbah Arsa poplave sicer niso vplivale na kemijsko stanje reke, ki je po celotnem toku od izvira do meje s Hrvaško dobro. O konkretnih vplivih na ekološko stanje reke pa še ne morejo govoriti, saj so rezultati teh analiz še v pripravi.
Glede na to, da ekološko stanje v poplavah prizadetih voda že pred poplavami ni bilo dobro, pa na Arsu opozarjajo, da je možno poslabšanje tudi zaradi številnih prihodnjih sanacijskih in protipoplavnih ukrepov.
Na daljšem odseku Save eno od neposrednih negativnih posledic na ekološko stanje na prizadetih vodotokih že predstavlja izpad rednega in načrtovanega monitoringa bioloških elementov kakovosti.
Zadnji monitoring je sicer pokazal dobro ekološko stanje odsekov reke med Podbrezjem in Kranjem, Medvodami in Podgradom, Podgradom in Litijo, Savo in Zidanim Mostom ter med Krškim - Vrbina in mejnim odsekom reke.
Zmerno ekološko stanje so ugotovili za Savo Bohinjo, Savo Dolniko v povirnem delu ter na odseku od Hrušice do sotočja s Savo Bohinjko, med Mavčiči in Medvodami ter med Boštanjem in Krškim. V slabem ekološko stanju pa je bila slovenska najdaljša reka med Vrhovim in Boštanjem.
Kot opozarja Arso, imajo na ekološko stanje Save največji vpliv hidroelektrarne. "Vzrok za slabo oz. zmerno ekološko stanje je namreč v največ primerih hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost," so razložili. Med hidromorfološke obremenitve sodijo odvzemi vode, zajezitve, jezovi, pregrade, protipoplavne ureditve in druge regulacije, ureditve strug in bregov ter raba tal v obrežnem pasu.
Na Arsu dodajajo, da bi lahko nameravana gradnja novih hidroelektrarn na Savi poslabšala ekološko stanje reke.
Nevladniki pogrešajo presojo kumulativnih vplivov hidroelektrarn
Holding Slovenskih elektrarn na Savi med Ljubljano in Zidanim mostom načrtuje desetih novih hidroelektrarn. Trenutno teče postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za Renke, Trbovlje in Suhadol.
Nevladniki, združeni v skupino Za Savo, so februarja opozorili, da so državni nosilci urejanja prostora, med katerimi so Zavod RS za varstvo narave, Direkcija RS za vode, Zavod za ribištvo Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo, kot neustrezno označili okoljsko poročilo, ki je del postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta, oz. zahtevali dopolnitve. Pristojne so pozvali k ustavitvi projekta izgradnje hidroelektrarn.
Kot je za STA dejala Brina Sotenšek z inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra in koordinatorica skupine, po njihovi oceni pri pripravi prostorskega načrta manjka presoja kumulativnih vplivov že obstoječih osmih večjih in prek 200 malih hidroelektrarn na reko. "Tega se do zdaj nikoli ni naredilo, mi pa rinemo v nove projekte," je poudarila.
V skupini Za Savo so prepričani, da bi država s postavijo novih hidroelektrarn kršila direktivo EU o vodah in uredbo o območjih Natura 2000. Poudarjajo, da je treba upoštevati uravnoteženo rabo naravnih virov. Po besedah Sotenšek to ne pomeni, da hidroelektrarn ne potrebujemo, ampak da se je treba "enkrat ustaviti, sicer bomo na drugi strani preveč izgubili".
Skrbijo jih tudi izsledki raziskav, ki jih Zavod RS za ribištvo več let izvajal na srednji Savi pred in po izgradnji tamkajšnjih hidroelektrarn. "Pokazali so, da pada število tipično rečnih vrst rib, ki potrebujejo hiter vodni tok in ustrezno nasičenost vode s kisikom," je povedala Sotenšek. Med temi vrstami so zvezdogled, upiravec, lipan, sulec in potočna postrv.
Nevladniki upajo, da bodo pristojni v postopku priprave prostorskega načrta in okoljskega poročila upoštevali njihove pripombe. Opozarjajo tudi na morebitne pritiske politike in investitorjev na javne ustanove ob podajanju okoljskih in drugih strokovnih mnenj. Kot realen scenarij vidijo, da bi zaradi teh pritiskov ustanove prilagodile svoja mnenja, kar se je v preteklosti že dogajalo.
Ministrstvo znova podaljšalo rok za dopolnitev okoljskega poročila
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za STA pojasnili, da so preučili pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora ter stališča in pripombe nevladnih organizacij s statusom stranskega udeleženca na okoljsko poročilo, dokument pa je še vedno v dopolnjevanju. "V tej fazi postopka pripombe in mnenja sama po sebi ne pomenijo tudi zavrnitve celotnega okoljskega poročila, saj jih morata pripravljavec plana in izdelovalec okoljskega poročila na primeren način upoštevati pri dopolnitvah okoljskega poročila," so navedli. Ko bo okoljsko poročilo dopolnjeno, bo ministrstvo lahko presojalo o ustreznosti dopolnjenega poročila.
Pred kratkim so zaradi obsežnosti dopolnitev in uskladitev vsebin poročila na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer vodijo postopek priprave državnega prostorskega načrta za hidroelektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke, znova podaljšali rok za dopolnitev okoljskega poročila, in sicer do 5. junija. Po neuradnih informacijah STA so državni mnenjedajalci in investitorji vsebino poročila prejšnji teden znova usklajevali na sestanku.
Ko bo okoljsko poročilo dopolnjeno, ga mora obravnavati projektna skupina za umeščanje hidroelektrarn v prostor. V primeru pozitivnega mnenja na dopolnitve sledi javna razgrnitev študije variant, okoljskega poročila in predloga državnega prostorskega načrta. Kdaj bi lahko potekala javna razgrnitev, na ministrstvu za okolje zaradi podaljšanja roka za dopolnitev okoljskega poročila še ne morejo oceniti. "Zainteresirana javnost bo med javno razgrnitvijo državnega načrta imela možnost podajati predloge in pripombe tako na plan kot tudi samo okoljsko poročilo," so zagotovili.
