Poplave so bile in tudi še bodo, to je nesporno dejstvo. Vprašanje je le, kako pogosti si sledijo in od česa je odvisno, ali bodo povzročile veliko škode ali ne. Lanske ujme so pri nas pustile velike posledice, poplavljenci si še zdaj niso povsem opomogli, odgovorni so na eni strani ravnali zgledno in učinkovito, a zatika se pri popoplavnem reševanju eksistence ljudi, ki jim je voda odnesla tako rekoč vse. Zato tudi letošnjo poletje mnogi pričakujejo z veliko mero skrbi. To potrjujejo tudi nekatera dejstva.
Po podatkih Arsa se je marca letos po slovenskih rekah pretakalo okoli 20 odstotkov več vode, kot je bilo za ta mesec običajno v primerjalnem obdobju 1991–2020. »Podobno kot februarja, vendar z manjšo razliko, je bila vodnatost rek večja na zahodu in severu države, manjša pa na vzhodu,« pravijo na Arsu.
Veliko vode in velik vpliv podnebja
Pojasnjujejo, da je v večjem delu vodnatost rek srednja in povečini ustaljena, da pa zaradi taljenja snega v visokogorju reke s povirji v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah čez dan prehodno narastejo. Posamezne reke v vzhodni Sloveniji pa so že malo vodnate. Zaradi lepšega vremena je trend počasnega zmanjševanja vodnatosti viden, kar se lahko seveda hitro spremeni tudi s spremembo vremena.
»Vzrok za povečano vodnatost rek v zimskih mesecih letošnje zime je predvsem bolj mila zima kot običajno. Zaradi višjih temperatur v letošnji zimi so bile padavine na pretežnih delih porečij slovenskih rek v obliki dežja, snežne padavine so bile v glavnem omejene le na višje predele porečij,« pojasnjujejo na Arsu. »V pomlad smo tako vstopili s kar bogato zalogo vode v rekah, kar je dober obet tudi v primeru bolj toplega nadaljevanja leta. V prihodnjih mesecih toplega dela leta pa bo vodnatost rek odvisna od vremena.«
Slovenija je sicer ena bolj vodnatih držav v Evropi, a istočasno tudi zelo pod vplivom podnebnih sprememb, tako pri sušnih obdobjih kot pri ekstremnih padavinah. Zato količine vode v naših rekah močno nihajo iz ene v drugo skrajnost, od pomanjkanja vode v strugah do škodljivega delovanja vode ob poplavah.
Mila zima povzročila večjo vodnatost
»Vodnatost predstavlja količino vode v rečni strugi. V grobem ločimo tri razrede vodnatosti: malo, srednjo in veliko vodnatost. Meri se s pretokom reke, ki je izražen v kubičnih metrih na sekundo (m3/s), določen pa je na različnih vodomernih postajah ob rekah. Pretoki se praviloma računajo na vsakih deset minut in se nato primerjajo s podatki primerjalnega obdobja, ki je dolgo običajno okoli 30 ali več let,« opisujejo na Arsu in dodajajo, da na vodnatost rek vpliva tudi temperatura ozračja in posledično izhlapevanje v porečju, stanje vegetacije ter višina podzemne vode. »Zadnje čase je vodnatost rek nadpovprečna, a kot omenjeno, predvsem na račun mile zime.«
Strokovnjaki mirijo, da povečana vodnatost rek še ne predstavlja večje ogroženosti zaradi poplav, da pa primeri močnih neurij z veliko količino dežja v kratkem času predstavljajo »hitrejšo pot« do poplavljanja rek.
Kolikor denarja, toliko urejanja
Ob lanskih poplavah je bilo veliko govora tudi o neurejenosti vodotokov, vzdrževanje infrastrukture opravlja direkcija za vode oziroma pogodbeni koncesionar. »Imamo letne programe, a ker so finančna sredstva omejena, se moramo odločati za prioritetna območja del. Zato za dobro pretočnost lahko veliko pripomorejo tudi lastniki vodnega ali priobalnega zemljišča ter lokalna skupnost. Ne glede na določbe zakona lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah drugega reda,« pojasnjujejo na direkciji. Prav tako ni dovoljeno odlagati materialov na vodnih in priobalnih zemljiščih, nadzor pa izvaja rečna in morska nadzorna služba oziroma koncesionar.
»A še enkrat naj poudarimo, obseg vzdrževanja je lahko le tako velik, kolikor sredstev zanj letno nameni država. V letošnjem in prihodnjem letu je za vzdrževanje vodotokov namenjenih več sredstev kot prejšnja leta, zato bomo lahko vzdrževanje izvajali v večjem obsegu.« Z evropskimi sredstvi izvajajo tudi nekaj večjih protipoplavnih projektov za zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Dravinji in Polskavi, ob Meži in Mislinji, ureja se porečje Drave in Vipave. »Končujemo na področju Selške Sore, Gradaščice, pripravljamo pa dokumentacijo za več kot 30 projektov,« pravijo na direkciji za vode.
