Svete je v izjavi novinarjem dejal, da ne gre za klasičen kibernetski incident. Kdo stoji za povečanim prometom na slovenski kibernetski infrastrukturi, ni želel komentirati. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je danes ob robu predstavitve strategije na področju priseljevanja dejal, da policija skupaj z ostalimi službami vodi preiskavo. Rezultate preiskave bo sporočila, ko bodo znani. "Res je sicer, da so odgovornost za napad prevzeli ruski hekerji," je povedal. Vendar je kljub temu predlagal, da bi počakali na konec preiskave.
Vse uporabnike in skrbnike informacijske tehnologije in računalnikov je ob tem pozval, da skrbijo za varnostno kulturo. Svete je še opomnil, da ni mogoče pričakovati, da bo Slovenija nekakšen mehurček in brez tovrstnih dogodkov. Treba je odpravljati ranljivosti ter posodabljati in ustrezno vzdrževati sisteme. V kibernetsko varnost bo treba vlagati več, je prepričan.
Kot je opozoril, je geostrateška situacija v zadnjih dveh letih zelo napeta, kar se odraža v kibernetskem prostoru. "Imamo izjemno heterogeno infrastrukturo, poplavo ranljivosti, ki se širijo po spletu, tudi temnem spletu, imamo vse bolj heterogene napadalce od državno podprtih do tistih, ki jim gre zgolj za denar," je naštel. Vse te aktivnosti zato jemljejo kar najbolj resno, je zagotovil.
"Kibernetsko vojskovanje se stopnjuje, zato je treba kibernetsko varnost krepiti," je prepričan. Širšo javnost je pozval, naj se zaveda groženj kibernetski varnosti in naj ji nameni več pozornosti. Za vzdrževanje infrastrukture, ki je v nekaterih primerih pomanjkljiva, bo treba po njegovem opozorilu nameniti več sredstev. "Kot pravijo, nobeno kosilo ni brezplačno. A tudi brezplačne kibernetske varnosti ni," je opomnil.
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je v sredo po kibernetskem napadu na spletno stran predsednice Pirc Musar pojasnil, da so izvedli preventivno blokado zlonamernega prometa. Hkrati so zagotovili, da hekerji z napadom niso vdrli v strežnik predsednice. Kot so pojasnili, je šlo za onemogočanje predsedničinega spletnega mesta, pristojne institucije pa so se na dogodek takoj odzvale. Zaradi preventivne blokade zlonamernega prometa je bilo spletno mesto začasno nedosegljivo.
Pri napadu je šlo po navedbah centra za "usklajeno poplavo zahtev, katerih namen je obremeniti strežnik in otežiti njegovo dostopnost". Takšne t. i. DDoS napade odzivni centri državnih članic EU in zveze Nato spremljajo ves čas od začetka vojne v Ukrajini in ob takšnih dogodkih izvedejo običajne ukrepe za zamejitev napada.
