Čeprav ministrstvo posebej spremlja zadeve, ki so na sodiščih odprte več kot dve leti (starejše nerešene zadeve), so zastaranja glede na podatke očitno neizbežna. Starejših nerešenih zadev je bilo konec prejšnjega leta 25.715, od tega skoraj polovica na okrajnih sodiščih. Blizu 10 tisoč so jih imela okrožna sodišča, okoli 1500 pa višje.
Slovenska sodišča še vedno procesirajo primere, ki so v sodne dvorane prišli pred letom 1999, se pravi, da so stari najmanj 25 let. Na okrajnih sodiščih jih je 22, od tega polovica zapuščinskih in eden kazenski, ostalo so pravdni in nepravdni. Višja sodišča imajo v obravnavi 11 primerov, starih 25 let in več, okrožna sedem in vrhovno dva.
Odprtih skoraj 110 tisoč sodnih primerov
Vse skupaj je bilo konec prejšnjega leta na slovenskih sodiščih 109.390 nerešenih zadev, med njimi nekaj čez 80 tisoč pomembnejših. »Leta 2023 se je število nerešenih pomembnejših zadev spet nekoliko zmanjšalo. Občutne negativne posledice so v preteklosti povzročali predvsem večji posegi v sodno vejo oblasti (reforma organizacije sodišč iz leta 1995, vključitev upravnih sporov v letu 1998 in prekrškov v letu 2005), v zadnjih petih letih pa je opazen vpliv epidemije covida-19. Doseganje časovnih standardov na posameznih prvostopenjskih sodiščih kaže, da so ti določeni realno in dosegljivo. Za doseganje cilja (75 odstotkov zadev rešenih v okviru časovnega standarda) bodo morala sodišča posebno pozornost nameniti vpeljavi različnih dobrih praks pri vodenju postopkov in upravljanju. Sodišča druge stopnje časovne standarde v večini postopkov že dosegajo,« so v publikaciji Otvoritev sodnega leta 2024 zapisali na vrhovnem sodišču.
Lani za delovanje 66 sodišč 219 milijonov evrov
Vseh 66 slovenskih sodišč je lani v obravnavo prejelo 685.843 zadev, 683.390 primerov so končali. Okoli 15 odstotkov zadev, ki jih dobijo v obravnavo, je pomembnejših, ostali primeri so enostavnejši in jih po navedbah vrhovnega sodišča rešujejo v roku meseca dni.
Sodišča so zadnji dan preteklega leta zaposlovala 861 sodnikov in 3308 sodelavcev – sodnega osebja. Med njimi je 617 strokovnih sodelavcev. Med sodišči splošne pristojnosti so vrhovno, štiri višja, 11 okrožnih in 44 okrajnih. Upravno, višje delovno in socialno sodišče so specializirana, poleg tega imamo še štiri delovna in eno socialno sodišče, so povedali na pravosodnem ministrstvu. Lani so sodišča za svoje delovanje porabila 219 milijonov evrov. Letos je v državnem proračunu za njihovo delovanje rezerviranih 226 milijonov evrov. Potrebe sodišč so sicer glede na zapisano v Otvoritvi sodnega leta ocenjene na 246 milijonov evrov.
