"Ne, nismo imeli še nobene take prijave, da bi se morali odzvati na tak primer. Nas pa kliče veliko ljudi in sprašujejo, kaj smejo in česa ne. Mi jim odgovarjamo, da nismo pristojni za pojasnjevanje zakonov in uredb, ter jih preusmerjamo na policijo in inšpekcijo," je dejal Andraž Pavlin iz novogoriške poklicne gasilske enote.
Tudi Jan Brodar iz koprske gasilske brigade nam je povedal, da letos še niso imeli primera, ko bi lastniku zemljišča pogasili kup suhih vej, trave in drugih naravnih odpadkov. "Tudi nas kličejo, mi pa jim poskušamo razložiti, kakor so lani jeseni pojasnili nam. Tudi mi jih na dokončen odgovor napotujemo na policijo ali inšpekcijo. Ljudje pa čistijo in kurijo, podobno kot prejšnja leta; če je tega manj, ne bi mogel oceniti, dejstvo pa je, da so ljudje nekoliko zmedeni in ne vedo, kaj smejo in česa ne," je povedal Brodar.
Zmedeni so očitno tudi sami državni organi. V roke smo namreč dobili dopis, ki ga je prejšnji ponedeljek podpisala nova kmetijska ministrica Mateja Čalušić, v katerem druge pristojne organe poziva, naj si med seboj delijo skupno informacijo treh resorjev, ki naj bi poenotila obravnave in odločanja o tej problematiki. »V izogib nadaljnjim nevšečnostim,« se začenja zadnji stavek dopisa.
Zmedeni tudi inšpektorji
In kaj je kmetijska ministrica sporočila drugim organom? Najprej to, da se na njeno ministrstvo v zadnjem času pogosteje kot sicer obračajo zaskrbljeni kmetovalci in običajni državljani v zvezi s sporno prepovedjo kurjenja ter da na terenu "očitno prihaja do neusklajenega postopanja inšpekcijskih organov". Ministrica Čalušić še pojasnjuje, da njeno ministrstvo ni pristojno za odločanje o navadnih ljudeh, torej tistih, ki so le lastniki parcel, nimajo pa statusa kmeta. Te zato usmerja na ministrstvo za okolje in upravo za zaščito in reševanje.
Ne novogoriški ne koprski poklicni gasilci letos še nobenemu lastniku parcele niso pogasili kupa gorečih vej. Pristojna inšpekcija na vprašanja ne odgovarja, dopis ministrstva za kmetijstvo pa dokazuje, da so, kot kaže, presekali uradniško zmedo.
V svojem dopisu še enkrat ponavlja, da je zmedo zanetila uredba o odpadkih, ki kot odpadek opredeljuje tudi odrezane ali suhe veje, suho travo, posušen plevel, krompirjevko ... in vse biološke odpadke, ki nastanejo pri kmetovanju, uradnem (s statusom kmeta) ali ljubiteljskem. Vsakršno kurjenje odpadkov v naravi pa je prepovedano. Zmedo so na ministrstvu za kmetijstvo očitno presekali z razlago, da zakon o kmetijskih zemljiščih vsakemu uporabniku takega zemljišča, pa naj bo to kmet s statusom, lastnik brez nobenega statusa ali najemnik, nalaga dobro gospodarjenje z zemljiščem.
Zagato je rešil pepel
"To pomeni, da mora zagotoviti optimalno gospodarjenje s kmetijskim zemljiščem ter uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za zagotavljanje trajne rodovitnosti. V določenih primerih pa lahko takšno pravno dopustno ravnanje uporabnika kmetijskega zemljišča predstavlja tudi kurjenje rastlinskih ostankov, ki nastajajo pri kmetovanju, na primer kurjenje vej po obrezu oljk in uporaba tako pridobljenega pepela kot sredstva za gnojenje," je ministrica napisala v svojem dopisu.
Operaterji na 112 ne smejo svetovati
Na upravo za zaščito in reševanje smo v četrtek poslali vprašanje, kako v pomladnem času in začetku del na travnikih in poljih ravnajo operaterji na številki 112. Neuradno smo izvedeli, da tudi na številko 112 kliče veliko ljudi in prosi za razlago, kaj in kje lahko kurijo, uradno pa odgovora še nismo dobili.
Po javni objavi na spletni strani uprave za zaščito in reševanje iz sredine decembra lani pa odgovorni menijo, da operaterji na številki 112 ne bi smeli dajati informacije občanom, kaj lahko kurijo. Obveznost prijave kurjenja na prostem so nekatere občine določile z odlokom, na državni ravni pa ne obstaja noben predpis, ki bi ljudem to zapovedoval. Vprašanja, povezana s to problematiko, smo poslali tudi na inšpektorat za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami, vendar nam v osmih dneh nanje niso odgovorili.
