Mahnič je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade ob začetku današnje redne marčne seje naštel vrsto po njegovih besedah spornih praks, od podražitev infrastrukturnih projektov in preplačanih stavb do nakupa računalnikov, ki ležijo v skladišču, zaposlovanja družinskih članov na položaje v državi in njenih podjetjih ter plačevanja samooklicanih spletnih vplivnežev. "Zanima me, kdaj bo vlada uresničila v parlamentu sprejete sklepe glede boja proti korupciji. Kdaj boste nehali spodbujati korupcijo in ali so organi pregona že našli osebo, ki naj bi v vašem imenu odprla bančni račun v Romuniji," je vprašal Goloba.
Premier mu je odvrnil, da je naštel ogromno laži, hkrati pa ugotovil, da gre za prakse iz časa prejšnje vlade. "Če se je kdaj vse to dogajalo, o čemer govorite, se je dogajalo pri vas in o vaših koruptivnih dejanjih niste želeli nikoli odgovarjati," je dejal. Izpostavil je primer nakupa stavbe za sodišča na Litijski cesti v Ljubljani. Verjetno gre za korupcijo, je soglašal. Ta primer se po njegovih besedah razčiščuje od prvega dne in razčistiti ga nameravajo do konca, kajti želijo pokazati, da korupcije ne tolerirajo, tudi če se dogaja pod to vlado.
"V tem se razlikujemo od vas, ... ko pride do neprimernih praks, jih razčistimo, tudi v javnosti, tudi v parlamentu," je Golob dejal opozicijskemu poslancu. Dodal je, da so bili v primer vpleteni tako vidni pripadniki stranke SDS kot tudi nekateri pripadniki stranke SD, ki so vmes odstopili. "Glede korupcije povem že vnaprej - ta vlada bo naredila vse, da takrat, ko bo prišlo do kakršnegakoli odklona, pa četudi pod to vlado, bomo to raziskali in bodo organi ustrezno ukrepali," je še zagotovil. Dodal je, da je bilo podobnih dejanj v letih 2020 in 2021 toliko, da jih ne bi uspel našteti. Zato morda res velja načelo, naj vsak najprej pomete pred svojim pragom in se potem vpraša, o čem govori, je dejal.
Glede računa v eni od romunskih bank pa je spomnil, da je na to vprašanje odgovarjal že večkrat. Prijava na romunsko tožilstvo je bila podana že pred časom, je dejal in dodal, da na izsledke še čaka. Opozoril je, da na tamkajšnje postopke ne more vplivati, kot možno pojasnilo, da primer še ni rešen, pa ponudil, da je romunsko tožilstvo malo bolj počasno ali pa se mu primer ne zdi pomemben.
Odgovoril tudi na vprašanje o integraciji tuje delovne sile
V odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Horvata (NSi), kako bo ukrepal, da učenci priseljenci izboljšajo znanje slovenščine, je premier spomnil, da to področje naslavlja novelirani zakon o osnovni šoli, ki ga je DZ že sprejel. Poudaril je, da Slovenija potrebuje tujo delovno silo, ki pa jo je treba čim bolje integrirati v družbo
Izpostavil je, da je osnovnošolsko izobraževanje ustavna pravica, ne glede na nacionalnost. V osnovne šole je vpisanih skoraj devet odstotkov učencev, ki niso rojeni v Sloveniji. "Tudi to je fenomen današnjega časa. Glede na to, da potrebujemo še več delovne sile iz tujih krajev, bo odstotek teh otrok še naraščal. Ne moremo se slepiti, da trg ne bi potreboval novih delovnih migrantov," je dejal Golob
Zatrdil je, da je v Sloveniji zaposlenih približno 15 odstotkov tujcev. "Potrebujemo njihove pridne roke in pamet, da bo Slovenija bolj rasla. Mi smo tisti, ki jih vabimo v Slovenijo, in mi smo tisti, ki moramo poskrbeti, da bodo čim bolj integrirani v družbo," je dejal
Poslanec Horvat je spomnil, da so v NSi že predlagali, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico. Golob je na to odgovoril, da je ideja, po kateri bi otroke, ki niso iz Slovenije, segregirali in jih namesto združevanja z vrstniki dajali v posebne šole, dokler se ne naučijo slovenščine, diskriminatorna in žaljiva. "Ne bomo dovolili segregacije. Pot od segregacije do vzbujanja sovraštva je tako enostavna in kratka, da se žal kdo ne bo mogel upreti. Te možnosti mu ne bomo dali," je poudaril Golob
Predsednik je še dejal, da mora stroka, ne politiki, odgovoriti na to, kaj lahko naredijo za boljše vključevanje učencev priseljencev v družbo. "Ti problemi bodo naraščali, potrebujemo tujo delovno silo in želimo si, da pridejo z družinami, da se lažje integrirajo," je dejal.
Poslance, ki imajo željo po sodelovanju na tem področju, je pozval, naj se vključijo v delovne skupine, v katerih bodo to vprašanje naslovili. K temu je povabil tudi ravnatelje osnovnih šol in ministrstvo za izobraževanje.
