Protitočno obrambo bodo izvajali, če se bo za finančni prispevek odločila polovica občin s tako imenovanega branjenega območja. Doslej je Letalski center Maribor izvajal protitočno obrambo za vse podravske in pomurske občine, ki jih je 68, ter za občine Zreče, Slovenske Konjice in Podvelka.
Obdobje toče pred vrati, dogovori šele na začetku
Čeprav je čas, ko se bodo kmetje pa tudi drugi s strahom začeli ozirati v nebo, tik pred vrati, so dogovori o obveznostih tako občin kot ministrstva spet šele na začetku. Koliko bi znašala obveznost posamezne občine, za zdaj ni mogoče napovedati. Glede na rast stroškov je pričakovati nekoliko višje zneske kot lani. Počakati bo treba še na vlado, da zagotovi svoj del denarja. Nato sledi objava razpisa za izvajalca. Do zdaj je bil to Letalski center Maribor, ki edini razpolaga s primerno tehniko in usposobljenimi posadkami. Ko bo država izpolnila svoj del obveznosti, bodo pogodbe sklenile še občine. Letalski center Maribor je lani začel obrambo pred točo v sredini junija, končali so jo septembra. Izvedli so 18 poletov. Glede na spremenjene vremenske pojave se govori, da bi protitočno obrambo lahko začeli oziroma morali začeti že aprila, a o tem še ni odločitve. In ker vlada sklepa o financiranju ni potrdila, izvesti pa bo treba še razpis, bo letos ta rok težko ujeti. Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor pravi, da bi za obdobje pet mesecev potrebovali tudi več denarja.
Arso državnemu financiranju nasprotuje
Na ministrstvu za kmetijstvo v absolutno učinkovitost zaščite pred točo s posipavanjem s srebrovim jodidom ne verjamejo. Med glavnimi preventivnimi ukrepi zagovarjajo zaščito s protitočnimi mrežami ter sklepanje zavarovanj z državno pomočjo. Menijo, da učinkovitost posipa ni strokovno oziroma znanstveno dokazana. Enako trdijo na republiški agenciji za okolje Arso. »Državnemu financiranju letalske obrambe pred točo nasprotujemo, saj znanstveni dokazi o učinkovitosti ne obstajajo. Ravno nasprotno: vsi znanstveni poskusi in raziskave jasno kažejo, da lahko posipavanje nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom intenzivnost toče celo poveča. Na neučinkovitost opozarja tudi Svetovna meteorološka organizacija. Doslej pridobljeni znanstveni dokazi o učinkovitosti takšne obrambe niso prepričljivi,« so poudarili na Arsu.
Ministrstvo za zdravje medtem opozarja, da gre tudi za vnos kemikalij v okolje in da ni mogoče izključiti tveganja za zdravje ljudi in okolje, ki ga povzroča srebro.
Mnenja o učinkovitosti letalske obrambe proti toči s posipanjem srebrovega jodida so sicer različna, zato bi bilo smiselno opraviti znanstvene raziskave na tem področju. Dejstvo je, da so nevihte s točo vse pogostejše in je škodnih dogodkov s točo vse več. Predstavniki kmetov podpirajo letalsko obrambo proti toči, saj predstavlja dodatno možnost za blažitev posledic škode ter varnejšo pridelavo hrane.
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj letalsko obrambo s posipavanjem srebrovega jodida prav tako podpira. Direktor Andrej Rebernišek pojasnjuje: »Menimo, da gre za pozitiven ukrep. Po naši oceni je najučinkovitejša kombinacija vseh treh ukrepov: zaščite z mrežami, protitočne obrambe z letali in zavarovanj. Spodnjepodravske občine so na seji kolegija potrdile podporo letalski obrambi, zdaj čakamo na vlado, da zagotovi podporo projektu in objavi javni razpis za izvajalca.«
Leta 2015 stroški 165.000, lani 347.000 evrov
Predstavniki občin, ki zastopajo mnenje prebivalcev severovzhodne Slovenije, protitočno obrambo podpirajo. Iz leta v leto je občin, ki dejavnost financirajo, več. Leta 2015 jih je bilo 42, lani 67. Povečal se je tudi obseg financiranja. Pred desetletjem so država in občine za letalsko obrambo pred točo namenile 165.000 evrov, lani 347.000.
Prispevek ministrstva za kmetijstvo se je s 57.000 evrov v letu 2015 povišal na lanskih 120.000, prispevek lokalnih skupnosti pa s 107.000 na 227.000 evrov. Zadnja tri leta je ključ delitve stroškov takšen, da 35 odstotkov krije država, 65 odstotkov
pa občine.
V Sloveniji bi potrebovali tri centre
»Nevihte so vse močnejše, mi pa se sprašujemo glede enega protitočnega letala, čeprav bi že zdaj potrebovali tri. V Letalskem centru Maribor smo pripravljeni, čakamo vlado. Pri lokalnih skupnostih težav ne pričakujemo, podpirajo nas tudi kmetijsko-gozdarski zavodi. Predlagamo, da bi bilo v prihodnje smotrno razmisliti o novem ključu sofinanciranja za občine. Prispevek posamezne občine zdaj izračunavamo glede na njeno površino. Vsekakor bi bilo pravičnejše, če bi v enačbo vključili število prebivalcev in prihodke ali premoženje posamezne občine. Zdaj je tako, da lahko denimo haloška občina, ki je po površini zelo velika in gozdnata, plačuje več kot kakšna premožnejša in gosto naseljena na ravnici. Lahko bi ubrali tudi nov sistemski model financiranja, denimo delež od katastrskega dohodka, in bi bili stroški protitočne zaščite pokriti,« je pojasnil Darko Kralj, predsednik Letalskega centra Maribor, ki ocenjuje, da bi za učinkovito branjenje pred točo v Sloveniji potrebovali tri centre, v vsakem bi imeli tri letala.
»Logistika bi lahko bila skupna,« je dodal in poudaril, da z domačo hidrometeorološko stroko nikakor ne najdejo skupnega jezika. Prepričan je, da je zaščita pred točo z letali varna in učinkovita, čemur po njegovih besedah pritrjujejo izkušnje iz tujine.
