Iz podatkov, ki smo jih pridobili od policije, je razvidno, da so leta 2023 na NPU zaključili preiskavo 81 tovrstnih kaznivih dejanj. Za primerjavo: to je enkrat več kot leta 2021, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše, pod katero so se izmenjali štirje različni direktorji NPU. Takrat so njegovi kriminalisti preiskali le 36 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Leta 2022, ko je prišlo do zamenjave oblasti, vodenje NPU pa je iz rok Petre Grah Lazar prevzel Darko Muženič, so na »slovenskem FBI« preiskali 57 tovrstnih kaznivih dejanj. Ta so skupaj povzročila za skoraj 61 milijonov evrov premoženjske škode. Lani pa je skupna vrednost znašala približno 40 milijonov evrov, torej 20 milijonov evrov manj.
Gospodarski kriminal spet bolj na udaru
Podatki kažejo, da se je trend pri preiskovanju najtežjih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, za katere je bil NPU ustanovljen, po več letih vendarle začel obračati. Še v letih 2018 in 2019 je NPU skupaj preiskal 93 kaznivih dejanj. Zdaj jih je skoraj toliko preiskal v letu dni. Res je, da je bila takrat ugotovljena premoženjska škoda precej višja. Samo leta 2018 je znašala več kot 300 milijonov evrov, k čemur je zelo verjetno največ pripomogla zaključena preiskava sanacije bank, ki se je končala s kazensko ovadbo nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca. Zgolj v tej zadevi so namreč kriminalisti ugotovili, da je protipravno pridobljena premoženjska korist zaradi izbrisov podrejenih obveznic bank znašala 257 milijonov evrov. Najmanj premoženjske škode, le dobrih 30 milijonov evrov, so kriminalisti NPU odkrili leta 2020. Tedaj je generalni direktor policije Anton Travner Muženiča zamenjal z Igorjem Lambergerjem. Še isto leto ga je začasno nasledil Uroš Lepoša, ki je oktobra 2020 zaradi pritiskov na delo policije odstopil z vrha NPU, kamor je nato prišla Petra Grah Lazar.
Osip že pred Janševo vlado
Na policiji so nam pojasnili, da podatkov o tem, koliko teh preiskav je NPU zaključil z vložitvami kazenskih ovadb na tožilstvo, ne vodijo. Toda nesporno je preiskovanje gospodarskega kriminala v policiji začelo šepati že pred tretjo Janševo vlado. Osip odmevnejših zadev se je tako začel po letu 2017. Pred tem so bili med preiskovanci recimo privatizacijski mogotec Igor Lah, Slovenske železnice, onkološki inštitut, pokojni Janez Zemljarič, Mestna občina Ljubljana, nekdanji direktor Hita Šentilj Gregor Jeza, tedanji poslanec SDS Andrej Šircelj, guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, lastnik Rika Janez Škrabec, prvi mož Kolektorja Stojan Petrič, nekdanja direktorica Adrie Mobila Sonja Gole, nekdanji laški pivovar Boško Šrot in bivša državna sekretarka Andrijana Starina Kosem.
Do začetka leta 2020, ko je NPU že vodil Darko Muženič, so bile najodmevnejše preiskave menedžerski prevzem Perutnine Ptuj, preiskave bančnikov v Hranilnici Lon, žilne opornice, posli propadle Probanke, preprodaja zemljišča za tovarno v Logatcu in sporni najem plaže v Portorožu. V času Janševe vlade pa so kriminalisti ob zadevi maske, ki jo je razkril žvižgač Ivan Gale, od odmevnejših gospodarskih primerov preiskovali le še preprodajo blagovnih znamk Engrotuša, nabavo hitrih testov za covid-19 in Energetiko Ljubljana zaradi nabave plinsko-parne enote.
Koga vse je preiskoval NPU
Na policiji so še pred časom trdili, da je bilo v zadnjih letih zaradi ugodne gospodarske klime tudi obravnavanih kaznivih dejanj posledično manj. Toda hkrati je bilo prijav teh kaznivih dejanj več. Da jih ljudje zaznavajo vedno več, pa je bilo razvidno tudi iz vsakoletnih indeksov korupcije. V zadnjem letu je bilo spet več odmevnejših zadev. Najodmevnejša je bila kazenska ovadba zoper nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce zaradi domnevno nezakonitih vpogledov v bančne račune. Gre za tako imenovano afero slovenski Watergate. Konec leta je epilog dočakala tudi preiskava več kot milijon evrov vrednega posla s hitrimi testi. Šest osumljencev, med njimi tudi direktor in lastnik podjetja Majbert Pharm Klemen Nicoletti, naj bi oškodovalo državo za več kot milijon evrov.
Spet TEŠ6 in Banka Slovenije
Decembra lani so kriminalisti NPU vložili tudi novo ovadbo v zadevi TEŠ6, eni največjih korupcijskih afer v zgodovini Slovenije. Šlo je za sporne posle podjetja Rudis, največjega domačega dobavitelja pri projektu, pri katerih naj bi nastalo kar 30 milijonov evrov premoženjske koristi. Med ovadenimi sta tudi zdajšnji poslanec SDS Franc Rosec in velenjski župan Peter Dermol, oba sicer nekdanja direktorja TEŠ.
Zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank leta 2013 je NPU ponovno ovadil nekdanje vodilne v Banki Slovenije. Ena najbolj odmevnih je bila preiskava znanih podjetnikov, ki so iz svojih družb črpali denar prek slamnatih oseb iz Bosne in Hercegovine (BiH) in ga neobdavčenega dobivali nazaj v gotovini. Nezakonito pridobljena premoženjska korist znaša pet milijonov evrov. Med tistimi, ki naj bi uporabljali »storitve« združbe in se zaradi tega znašli med osumljenci, je Mihael Strmljan, lastnik skupine Aktiva, Miroslav Vidaković, lastnik podjetja V3, ki največ poslov ustvari z Mestno občino Ljubljana, in srbsko-ameriški poslovnež Milan Mandarić, nekdanji lastnik Nogometnega kluba Olimpija.
Prodaja državnega podjetja in znani kirurg
Oktobra lani so kriminalisti potrkali na vrata nekdanjega direktorja Premogovnika Velenje Ludvika Goloba in drugih osumljencev v preiskavi domnevnih nepravilnosti pri javnem naročilu iz davnega leta 2017. Šlo je za sedem milijonov evrov vredna dela na deponiji premoga in pri sanaciji ugreznin na območju rudnika, pri katerih naj bi nastalo za skoraj pet milijonov evrov škode. V istem mesecu se je pod drobnogledom znašel tudi posel iz julija 2020. Takrat je SDH prodal 49-odstotni delež države v družbi Meta Ingenium, sicer 11-odstotni lastnici podjetja Bia Separations, ki ga je ustanovil znani podjetnik Aleš Štrancar, zdaj največji lastnik portala Domovina.je. Za delež je prejel le 2,5 milijona evrov. Podjetje Bia Separations je novembra 2020, torej le nekaj mesecev pozneje, prevzelo nemško podjetje Sartorius. Prevzem je bil vreden 360 milijonov evrov. Če to kupnino preračunamo, bi moral SDH ob prevzemu prejeti najmanj 18 milijonov evrov, a je v svojo škodo že prej prodal delež za šestino te cene.
Mesec dni pozneje je NPU pod drobnogled vzel tudi nevrokirurga Romana Bošnjaka. Ta se je znašel v središču pozornosti zaradi operacije tuje državljanke, ki je morala poleg plačila operacije nevrokirurgu nakazati še šest tisoč evrov na račun njegove agencije v Hongkongu. Toda kriminaliste je bolj zanimalo to, da je podjetje v lasti njegovega brata mimo javnih razpisov služilo s prodajo medicinskega materiala ljubljanski nevrokirurgiji. Pri tem naj bi prišlo do 400 tisoč evrov visokega oškodovanja.
