V javnosti je namreč lani odmevala službena pot tedanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik in štirih sodelavk ministrstva na julijski forum o trajnostnem razvoju v New Yorku. Očitki so se nanašali predvsem na visoke stroške potovanja, ki je državo stalo nekaj več kot 33.000 evrov. Ti očitki so bili poleg očitkov o domnevni netransparentnosti pri razpisu za nevladne organizacije tudi predmet interpelacije zoper ministrico, ki je nato odstopila sama.
Okoliščine službene poti je preverila tudi KPK, ki je postopek septembra lani uvedla na lastno pobudo na podlagi medijskih objav. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so zadevo obravnavali z vidika pristojnosti, ki jih ima KPK po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ter zaznali tveganja za nastanek kršitev iz lastnih pristojnosti. Komisija je namreč ugotovila, da odrejanje in poročanje o službenih poteh v tujino in koriščenje VIP letaliških storitev ni ustrezno oziroma zadostno urejeno. Prav tako pa bi bilo treba v zvezi s spremljanjem (in prenočevanjem) družinskih članov funkcionarjev in javnih uslužbencev na službenih poteh zavzeti jasno stališče, da morajo biti vsi zasebni stroški strogo ločeni od javnih sredstev. Ministrico je namreč na službeni poti spremljal tudi soprog.
Ta področja bi bilo treba urediti tudi zato, da so merila, kriteriji in splošna pravila vnaprej jasni, s čimer se spodbuja in omogoča transparentna poraba javnih sredstev ter ravnanje funkcionarjev in javnih uslužbencev v skladu z najvišjimi standardi integritete, so navedli v KPK. "Komisija razume, da je osebna udeležba na tovrstnih mednarodnih dogodkih pomembna. Vendar pa odsotnost omenjenih pravil ob hkratnem dejstvu, da je za nadzor nad izvedbo službenih poti kot zunanji organ pristojno le računsko sodišče, predstavlja tveganje za izvedbo samovoljnih in arbitrarnih službenih poti, še posebej najvišjih predstavnikov države," so zapisali.
Zato je KPK vladi podala priporočila glede sprejema ustreznih pravil oziroma stališč v zvezi s številčnostjo delegacij, uporabo VIP letaliških prehodov, odrejanjem službenih poti in poročanjem o njih ter spremljanjem družinskih članov. Hkrati vladi priporoča tudi vzpostavitev meril preverjanja smotrnosti posameznih delegacij na ravni izvršilne veje oblasti, ki naj vključuje tudi ekonomsko presojo namena in učinka posamezne delegacije glede na strateško določene cilje oziroma interese države.
Kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sicer KPK glede na razpoložljive podatke in odsotnost ureditve tega področja ni mogla potrditi, glede pravilnosti in smotrnosti poslovanja MJU v konkretnem primeru pa je zadevo odstopila v reševanje računskemu sodišču. Sama namreč nima pristojnosti, da se opredeljuje do ekonomičnosti in pravilnosti poslovanja oziroma višine stroškov, ki so nastali s konkretno službeno potjo, so pojasnili.
Glede prisotnosti zakonca tedanje ministrice pa je komisija ugotovila, da MJU ni izvedel nobenih aktivnosti v zvezi z rezervacijo letalske karte ali nastanitvijo zakonca v New Yorku in da to ni bremenilo proračuna, zato tudi v zvezi s temi vprašanji kršitev ni bilo mogoče potrditi.
Pozno zadoščenje za Ajanovič Hovnik
Na ugotovitve KPK se je že odzvala Ajanovič Hovnik. "Veseli" jo, da je KPK potrdila, da ni kršila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Izpostavila je, da je KPK ugotovila tudi to, da njena pot in bivanje nista bremenila proračuna, kar je tudi sama večkrat povedala. Nekdanja ministrica odločitev KPK razume predvsem kot kritiko računskemu sodišču, ker področje odrejanja in poročanja o službenih poteh ni ustrezno oz. zadostno urejeno.
"Če bo obravnava mojega konkretnega primera pred KPK prispevala k boljši sistemski ureditvi tega področja in usklajenimi pristojnostmi med KPK in računskim sodiščem, bo iz tega izšlo nekaj pozitivnega. Zame in za mojo družino je ugotovitev, da ni prišlo do kršitve zakonodaje zadoščanje, ki pa je prišlo pozno in po že podani javno-medijski arbitrarni sodbi," je zapisala nekdanja ministrica.
