Konec lanskega leta je delavcem v Tuševih trgovinah prekipelo. Zahtevali so višje plače in grozili s stavko. V nasprotno jih je skušal prepričati njihov nekdanji šef Mirko Tuš, ki je obdržal 20-odstotni delež v Engrotušu po sklenitvi dogovora o njegovi prodaji Mercatorju. Opozarjal jih je, da bi stavka v prazničnih dneh uničila podjetje.""Dragi Tuševke in Tuševci, globoko sem razočaran in težko verjamem, da ste pripravljeni s stavko na zadnji delovni dan v decembru prispevati k uničevanju Tuša. 30 let smo skupaj gradili to podjetje. Ko nam je šlo dobro, sem v podjetju vedno poskrbel za nagrade in pošteno plačilo. In tudi v teh zadnjih letih, ko smo imeli težke čase, smo plačevali več, kot bi mogli po kolektivni pogodbi. Ali vam je res vseeno za Tuš?", je potrkal na vest zaposlenih.
Toda celjski podjetnik, ki je nekoč veljal za najbogatejšega Slovenca, jim je zamolčal pomembno dejstvo. V istem času, ko je pridigal zaposlenim in jim govoril, naj se ne pustijo manipulirati "nekim sindikalistom", se je namreč Mirko Tuš z vodstvom Engrotuša dogovarjal o tem, ali in v kolikšnem delu bo moral poravnati stare dolgove. Ti bi brez dvoma pomenili velik obliž na slabo finančno stanje Engrotuša.
Že od leta 2017 ima tako Mirko Tuš na sodišču odprt spor, v katerem Engrotuš od njega zahteva plačilo več kot milijon evrov. Gre za več kot desetletje staro obveznost, ki je nastala kot posledica dogovorov z bankami. Na ta način si je celjski podjetnik kupil čas in trgovsko verigo rešil pred stečajem.
Dolg posledica dogovora z bankami
Kot so nam potrdili na okrožnem sodišču v Celju, sta tožbo proti Mirku Tušu vložili dve podjetji: Engrotuš in Tuš Nepremičnine. Od nekdanjega večinskega lastnika in direktorja zahtevata plačilo 1,3 milijona evrov obveznosti z obrestmi.
Te so nastale na podlagi "izpolnitve obveznosti po sporazumu o reprogramu iz leta 2011, sklenjenem s skupino Tuš in upnicami finančnih terjatev, izpolnitve obveznosti po sporazumu o finančnem prestrukturiranju Tuš holding d.o.o. iz leta 2014 in izpolnitve obveznosti po sporazumu Hypo Alpe Adria Bank d.d. iz leta 2015".
Takrat je imela skupina Tuš za skoraj pol milijarde evrov obveznosti, ki jih je njen ustanovitelj najel za velikopotezne projekte, kot je zagon mobilnega operaterja Tušmobil. Toda zaradi finančne krize posojil bankam ni mogel vrniti. Zato se je dogovoril za več odlogov plačil, sčasoma pa je prišlo do odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja. Mirko Tuš je obdržal le trgovsko verigo, ki pa je bila prezadolžena.
Toda dogovora, po katerem bi moral tudi sam pomagati pri odplačevanju obveznosti do bank, očitno ni spoštoval.
Bo prišlo do poravnave?
Sojenje je trenutno v fazi glavne obravnave, ki je bila že večkrat razpisana, vendar nato preklicana in preložena za določen čas. Do tega je prišlo sprva zaradi zdravniških opravičil Mirka Tuša, ki se je leta 2019 hudo poškodoval in nato več let okreval.
Nazadnje so bile obravnave preklicane "zaradi skupnega predloga strank postopka, ki se dogovarjata za mirno rešitev spora s sklenitvijo sodne poravnave". To pomeni, da bi se lahko Mirko Tuš dogovoril za plačilo nižjega zneska od že omenjenih 1,3 milijona evrov. Koliko denarja pričakujejo od njega, v Engrotušu ne povedo. "Pravnih postopkov, ki so v teku, ne komentiramo," so odgovorili.
Po zadnjih informacijah "gospodarski spor še ni zaključen". Zadnja glavna obravnava bi morala biti sredi januarja letos, a je bila preklicana zaradi sodniške stavke. Naslednji pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo je razpisan za 26. marec letos, torej čez slab mesec dni.
Priznal krivdo in plačal kazen
Mirko Tuš ima sicer po dostopnih podatkih dovolj premoženja za morebitno poplačilo obveznosti do Engrotuša.
Mediji so že leta 2010 poročali, da je blizu mesta Fortaleza v Braziliji kupil zaliv, kjer je s partnerji iz Slovenije zgradil turistično naselje. Podjetja ima v Luksemburgu in v Hong Kongu. Kljub finančnim težavam njegovega poslovnega imperija je obdržal tudi vilo v okolici Celja, ki jo je prepisal na hčer. Ta je tudi solastnica več podjetij, ki delujejo v trgovski dejavnosti.
Kot vse kaže, je Mirku Tušu v interesu dogovor. Nenazadnje se je leta 2022 izognil sojenju zaradi zlorabe položaja in pranja denarja pri prodaji blagovne znamke Tušmobil in s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde. Ob tem je moral plačati skoraj pol milijona evrov denarne kazni in vrniti nekaj več kot 35,4 milijona evrov družbi Tuš Holding.
Novo vodstvo in lastništvo Engrotuša
V zadnjih šestih letih, odkar je odprta tožba proti Mirku Tušu, se je sicer spremenilo ne le vodstvo, ampak tudi lastništvo trgovske verige.
Leta 2017 je bil Mirko Tuš glavni lastnik Engrotuša, a so z njim dejansko upravljali upniki. Takrat so bile to še banke, ki pa so nato svoje terjatve ena za drugo prodale skladom. Leta 2020 je kot zmagovalec izšel domači finančni sklad Alfi. Ta je dolgove pretvoril v kapital in postal večinski lastnik. Kmalu zatem se je z vrha podjetja poslovil Andraž Tuš, sin Mirka Tuša.
V Alfiju so leta 2022 za novega direktorja Engrotuša postavili Dušana Mitiča, nekdanjega člana uprave Telekoma Slovenije. Konec lanskega leta pa so se odločili za prodajo. Trgovsko verigo so prodali Mercatorju oziroma hrvaški Fortenovi. Transakcija naj bi bila vredna 30 milijonov evrov, čakajo pa še na soglasje agencije za varstvo konkurence.
