Delavci kot novodobni sužnji

Iščejo jih z lučjo pri belem dnevu, a jih zelo težko najdejo. Le zakaj?

Barbara Pance, Nataša Markovič
22. 2. 2024, 17.24
Deli članek:

Natakarji, sobarice, receptorji, kuharji so najbolj iskani kadri v gostinstvu in turizmu. Država, ki je največja lastnica turističnih zmogljivosti pri nas, jih plačuje sramotno nizko. Zdaj jih iščejo tudi na zaposlitvenem sejmu v Črni gori.

Zdravko Primožič
Z outsourcanjem delovne sile se izgubi nadzor nad kvaliteto storitev.

Med 800 in 1200 evrov bruto je povprečna plača zaposlenega v gostinstvu in turizmu. Najpogostejši profili v tej branži so natakar, kuhar, sobarica in receptor. Delo je večinoma dvoizmensko. Povprečna slovenska plača znaša 2348 evrov.

To pa je dohodek enega od naših kuharjev: februarja je na račun prejel 909 evrov neto.
Na trgu je trenutno več kot 240 odprtih razpisov za kadre v gostinstvu in turizmu, vse od zaposlitev v lokalih, hotelih, zdraviliščih, igralnih salonih. Ker je delo večinoma podplačano (obstajajo sicer tudi svetle izjeme), zaposleni odhajajo in iščejo delo v drugih panogah ali tujini.

»Zaposlimo resnega, poštenega in delavnega človeka z veseljem do strežbe. Plača za 170 ur je 1400 evrov neto.« Ali: »Iščemo natakarja/-ico in kuharja/-ico za delo na obrobju Ljubljane, redna zaposlitev z začetno mesečno plačo +/–1500 evrov + dodatki/nagrade + plačane nadure, vse odvisno od izkušenj. Redno delo preko s. p. (10–15 evrov na uro, odvisno od izkušenj).« To sta le dva oglasa domačih zaposlovalcev v gostinstvu in turizmu, ki mrzlično iščeta kader. Kljub obljubljenim znatno višjim zneskom od povprečja oglasi ostajajo neodgovorjeni. Trenutno primanjkuje deset tisoč delavcev, neuradno še mnogo več. Na vrhuncu zimske turistične sezone, ki bo nakazala tudi trende za prihajajoče poletje, se morajo tako ponudniki gostinskih in hotelskih storitev znajti, kot vedo in znajo. Vprašanje pa je, kakšne posledice bo očiten kadrovski primanjkljaj pustil pri gostih.

preiskovalno.si
Plačilna lista kuharja je skoraj sramotna.

Po delavce na Balkan, domači ne bi delali ob vikendih

Številne države poskušajo domačo kadrovsko vrzel zapolniti s tujimi delavci. Tudi Slovenija pri tem ni izjema. V črnogorski prestolnici Podgorica in v Nikšiću ta teden poteka zaposlitveni dogodek v organizaciji našega zavoda za zaposlovanje. Čeprav je bil dogodek sprva namenjen le iskanju kadrov s področja gostinstva in turizma, so ga zaradi vsesplošnega pomanjkanja delavcev v Sloveniji razširili tudi na druge panoge, so nam povedali na zavodu, kot so zdravstvo, trgovina, prevozništvo in obrtne dejavnosti. Številni slovenski delodajalci prav zaradi le manjših jezikovnih preprek iščejo predvsem delavce iz držav nekdanje Jugoslavije.

V Črni gori prvič iščejo potencialne kandidate za receptorja, kuharja, natakarja in sobarico tudi lastniki Vile Teslova iz ljubljanskega Trnovega. Gre za družinsko podjetje, ki v stari vili uglednega zdravnika Milana Papeža nudi hotelske storitve in vodi restavracijo. Hči lastnika Ana Erjavec nam je povedala, da ponujajo zaposlitev za nedoločen čas, vzamejo pa kogarkoli, le da je pripravljen delati. V njihovem timu je že delavka iz Srbije, ki se je po pripovedovanju direktorice izjemno hitro naučila jezika, zato jim jezikovna bariera pri zaposlovanju ne prestavlja nobene ovire. Hotel, ki ga obiskujejo predvsem tuji turisti, restavracijo pa lokalni gostje, ves čas išče kader tudi v Sloveniji. »Zelo malo je odziva. Prijav ni, če so, pa kader ni primeren. Tisti, ki jih k nam napotijo z zavoda za zaposlovanje, pa nam že vnaprej povedo, da za vikende ne delajo.« Erjavčeva dodaja, da so plače pri njih nad povprečjem za to panogo, a kljub vsemu med Slovenci ne najdejo ustreznih profilov.

»Na kratek rok je pri tujem delavcu, ki dela z gosti, težko vzgojiti avtentično slovensko kulturo. Posledično je zahtevnejše razviti dodano vrednost, ki jo zasledujemo v turizmu,« pa ocenjuje Emil Juvan, izredni profesor za področje poslovno-organizacijskih znanosti v turizmu na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem. Dodaja, da bi bilo z vidika trajnostnega razvoja turizma bolj logično, da delo v operativnih poklicih v turizmu opravlja domača delovna sila.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je januarja v javno obravnavo že poslalo predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Ta zaradi primanjkljaja ustreznega kadra, zlasti v poletnih in zimskih mesecih, uvaja možnost sezonskega dela v turizmu in gostinstvu. Nekateri turistični ponudniki namreč že samodejno iščejo kadre tudi v bolj oddaljenih državah, kot so Bangladeš, Filipini in drugi azijski trgi. Po prvotnem zapletu s filipinsko stranjo pa bo minister za delo Luka Mesec, ki je sicer pristojen tudi za področje delovnih migracij, v začetku aprila podpisal memorandum v Manili o sodelovanju na področju dela, predvsem pri zagotavljanju kadrov v gostinstvu in v domovih za ostarele.

Pomanjkanje delovne sile v turizmu sicer ni značilno le za Slovenijo, priča smo mu tudi na globalni ravni. Tako je tudi Slovence lani dosegel oglas lastnikov nemške restavracije v Spodnji Saški, Philippa in Christine von Stumm, ki sta iz obupa zaradi nezmožnosti zadovoljevanja potreb gostov, torej zaradi pomanjkanja delovne sile za zaposlitev natakarja ponudila kar 11 tisoč evrov plače!

Delodajalcem se izkoriščanje tujcev izplača?!

Zdravko Primožič
Damjan Volf se zavzema za ostrejše sankcije kršiteljev.

Tuji delavci so pogosteje tudi žrtve izkoriščanja delodajalcev, ki jim na primer nezakonito podaljšujejo delovni čas ali pa jih nastanijo v pretesne sobice s številnimi drugimi delavci. Čeprav to še zdaleč ne pomeni, da pri domačih delavcih ni kršenja delavskih pravic, sploh v času vrhunca turistične sezone. »Inšpektorat za delo bi moral namesto opozarjanja na kršitve kršitelje kaznovati. Dogaja se namreč, da se delodajalcu sistemsko kršenje delovnopravne zakonodaje na koncu celo finančno izplača, kar je nedopustno,« pravi Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – Konfederacije sindikatov 90 Slovenije.

Še ena v turizmu razširjena praksa je outsourcing oziroma naročanje izvajanja določene dejavnosti ali dela dejavnosti pri zunanjih izvajalcih. Pred letom dni so zaposleni v Hotelih Bernardin stavkali, ker je lastnica Sava Turizem sobarice prezaposlila k zunanjemu izvajalcu. »Z outsourcanjem delovne sile se izgubi nadzor nad kvaliteto storitev. Prav tako pa se tisti, ki se odloči za tako prakso, odpove možnosti izboljšav. Če ponazorim s primerom: sobarica, ki jo delodajalec zaposluje, je del organizacijske strukture podjetja. Ne čisti zgolj sobe, ampak tudi razmišlja, kako je določene delovne procese mogoče nadgraditi. To je njen prispevek k podjetju,« o tako imenovanem outsourcingu, ki mu nasprotujejo v sindikatih, razmišlja Juvan. Outsourcinga se naročniki poslužujejo, ker je zunanja storitev praviloma cenejša in enostavnejša od zagotavljanja lastnih virov za opravljanje storitve. Za outsourcing so se v Savi Turizmu, podjetju, ki je prek Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe v državni lasti, odločili kljub nasprotovanju ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca. Da bodo javni sektor postavili za pozitiven zgled in tam, kjer obstaja potreba po rednem delu, ukinili outsourcing, so se v koalicijski pogodbi zavezale tudi koalicijske stranke.

Gostinci odšli s koronavirusom, vrnili pa se niso

»Dober in zadovoljen zaposleni je vsaj tako pomemben kot ustrezna infrastruktura. Investicije vanjo so povsem brezpredmetne, če ni delavca, ki bi znal infrastrukturo koristiti tako, da ta izraža dodano vrednost,« je prepričan Emil Juvan. Po njegovem mnenju bi delodajalci zaposlenim zato morali dati priložnost, da izrazijo svoje zahteve – naj bo to povišanje plač, izboljšanje delovnih razmer ali kaj tretjega. Le tako bi se lahko zmanjšala fluktuacija delovne sile.

Damjan Volf pa poudarja, da sta dejavnosti gostinstva in turizma paradna konja slovenskega gospodarstva. Zato tako delodajalce kot državo, ki je največja lastnica turističnih zmogljivosti v Sloveniji, že več let opozarjajo, naj primerno ovrednotijo delo zaposlenih v teh panogah: »Medtem ko so plače zaposlenih v teh intenzivnih panogah izjemno nizke, delodajalci kujejo dobičke. Sramotno je, da nekateri delavci v gostinstvu in turizmu prejemajo osnovno plačo, ki je nižja od minimalne.« Volf izpostavlja, da je plačni sistem naravnan tako, da je dostojno plačilo dosegljivo le z dodatki, kar pa delavca prisili v delo v nezdravih pogojih. Delovnopravna razmerja ureja kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma, ki pa je s koncem prejšnjega leta prenehala veljati. Vse bistvene določbe se sicer uporabljajo še do izteka leta 2024, si pa v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije, ki je reprezentativna za dejavnosti gostinstva in turizma, prizadevajo za sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Kot razlaga Emil Juvan, problematika podplačanosti zaposlenih v operativnih poklicih – torej tistih delavcev, ki so v neposrednem stiku z gostom – v turizmu ni nov pojav. V Sloveniji je prisoten že več kot desetletje, pandemija covida-19 pa je stanje le še poslabšala. Marsikateri delavec v turizmu, ki je med pandemijo zamenjal poklic, se v panogo ni več vrnil: »Operativni poklici v turizmu nasploh veljajo za najslabše plačane, kar pa ima svojo ceno. Interes za zaposlitev v teh poklicih je izjemno majhen.« Dolgoročni cilj mora biti zato ustvarjanje pogojev za zagotavljanje kakovostnega kadra in drugačen pristop v izobraževalnih procesih: »Vprašanje, ki si ga moramo zastavljati, je, kako spodbuditi mlade, da se začno zanimati za delo v turizmu. Naredimo bistveno premalo, da bi znali poklice v tej panogi promovirati kot kreativne in inovativne. Interes zanje tako pada že pri prehodu šolajočih iz osnovne v srednjo šolo. Pri mladih moramo spodbuditi drugačno razmišljanje o delu v turizmu.«

Preporod domačega turizma ogroža pomanjkanje delovne sile

Leto 2023 je bilo za slovenski turizem sicer najuspešnejše doslej. Število turističnih prihodov je doseglo ravni izpred obdobja pandemije covida-19, število prenočitev pa jih je celo preseglo. Po podatkih statističnega urada je Slovenijo lani obiskalo 6,2 milijona turistov, ki so skupaj ustvarili nekaj več kot 16,1 milijona prenočitev, kar je za dva odstotka več kot v prej rekordnem letu 2019. Da je Slovenija dosegla praktično polno okrevanje po pandemiji, je ob predstavitvi lanskih rezultatov v turizmu ocenila direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj, rekoč, da to kaže na močno pozicijo Slovenije kot ene najbolj zaželenih turističnih destinacij.

Emil Juvan razlog za popandemski preporod slovenskega turizma vidi v strateški legi Slovenije v Evropi. Lani so tuji turisti ustvarili več kot 11,5 milijona nočitev, kar predstavlja 72 odstotkov vseh prenočitev. V primerjavi z letom 2022 je bilo prenočitev tujih turistov lani v Sloveniji za 15 odstotkov več, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 pa dva odstotka več. Največ, skoraj dva milijona prenočitev so prispevali turisti iz Nemčije, kar je 16 odstotkov vseh tujih prenočitev. Sledili so turisti iz Italije, Avstrije, Češke, Nizozemske in Hrvaške.

Povečan obisk Slovenije posledično zviša povpraševanje po turističnih storitvah. Po podatkih zavoda za zaposlovanje so delodajalci v gostinstvu in turizmu lani iskali 11 tisoč delavcev. Kot izhaja iz poročila, ki so ga na podlagi jesenske raziskave Napovednik zaposlovanja decembra izdali pri zavodu, se skoraj 74 odstotkov delodajalcev iz dejavnosti gostinstva sooča s težavami pri iskanju kadra. Med poklici, kjer je najtežje najti ustrezen kader, so med drugim kuharji, natakarji, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v hotelih.

Iz poročila o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah, ki ga letno objavlja Svetovni potovalni in turistični svet, je sicer razvidno, da je bilo leta 2022 v slovenskem turizmu zaposlenih skoraj 93 tisoč ljudi, kar predstavlja deset odstotkov vseh zaposlitev v državi. Skupni prispevek turizma k bruto domačemu proizvodu je znašal 5,4 milijarde evrov oziroma 9,2 odstotka celotnega BDP.

Slogan slovenske turistične zveze je Turizem smo ljudje. Brez ljudi turizma torej ni. Pomanjkanje kadra v slovenskem turizmu je tudi odraz dolgoletnega slabega vlaganja v zaposlene v panogi. Ob istočasnih obsežnih investicijah v turistično infrastrukturo se zdi, da razkorak kaže na nerazumevanje bistva turističnega doživetja – to se za gosta začne in konča pri gostitelju.