Dostopnost slovenskega jezika in kulture ter rast ustvarjalnih področij spodbuja tudi digitalizacija. A še vedno ta ni in ne more biti glavno merilo. Naj se sliši še tako staromodno, klasična knjiga ima v sebi nekaj več in je del kulturne dediščine, časopisi pa to njeno poslanstvo dopolnjujejo.
Bralna pismenost je po definiciji stalno razvijajoča se zmožnost posameznika za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij ter vključuje razvite bralne spretnosti, kritično razumevanje prebranega in bralno kulturo.
Zato je za sodoben narod pomembno, da kritično razmišlja, to pa lahko le s povzemanjem informacij in razumevanjem le teh. In tukaj smo Slovenci na zelo tankem ledu in se kot narod srečujemo z novo težavo: Slovenci vse manj beremo.
Knjiga le, ko je nujno
V Mestni knjižnici Ljubljana pravijo, da pri njih opažajo, da so srednješolci tisti, ki manj obiskujejo knjižnico in si manj izposojajo gradiva za prostočasno branje. »Knjige si izposojajo večinoma zaradi šolskih obveznosti. Razlogi, zakaj ne berejo, so lahko pomanjkanje časa, branje zahteva določen napor in preživljanje prostega časa na družbenih omrežjih,« pravijo.
Največji »zlom« kulture branja se, po njihovem mnenju, zgodi ob prehodu v srednjo šolo. Dejstvo je, da največ berejo osnovnošolci, zato v javni agenciji za knjigo poudarjajo, da so bralne navade v različnih življenjskih obdobjih različne. »Zelo pomembno je branje od rojstva do šole, v primarni družini. Šolski sistem nas tako ali tako uči brati in pisati, kar je prav, a dobro bi bilo, če branja skozi proces šolanja mladi ne bi 'zasovražili', zlasti ko pridejo v najstniška leta, ker se je treba zavedati, da najstniški možgani delujejo drugače. Zato bi za to obdobje morali najti način, kako približati branje mladim, od branja z vrstniki do branja sodobne mladinske literature, po njihovih zanimanjih in željah, povezovanje z različnimi dejavnostmi,« pravijo v agenciji za knjigo.
Branje je napor in sprostitev
Branje je tudi neke vrste napor, čeprav je seveda tudi užitek, a temu tako imenovanemu naporu se marsikdo rajši izogne ali preživlja svoj prosti čas na zaslonih ali kako drugače. Tam pa je vse manj ali nič pomembnega glasnega branja, v družbi pa bi morali branje ponovno ocenjevati kot vrednoto. In če nič drugega je med bralci več zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi kot med nebralci. V anketi podjetja Adobe Express, ki je zajela dva tisoč anketirancev, so preiskovali, kako se danes sproščajo sodobni ljudje. Kar 35 odstotkov, največ med vsemi, jih je povedalo, da za sprostitev berejo, poleg tega so ugotovili, da vsaj eno uro branja na dan zmanjša stopnjo stresa za 60 odstotkov. Šele na drugem mestu med odgovori za sprostitev navajajo sprehode, sledi pa kuhanje. Anketiranci so še povedali, da jim branje knjig pomaga pri obvladovanju čustev na pozitiven in produktiven način.
A Slovenci očitno teh bralnih navad ne spoštujemo najbolj. V javni agenciji pravijo, da raziskave kažejo, da Slovenci res beremo manj kot v bralno uspešnejših deželah. Po nekaterih anketah le malo manj kot polovica Slovencev na leto vzame v roke vsaj eno knjigo. Raje pa berejo ženske kot moški.
Pri le eni prebrani knjigi na leto smo precej pod evropskim povprečjem. Če je teh pri nas 51 odstotkov, jih je v v Evropi že skoraj 70. Med najbolj bralne narode raziskave uvrščajo Švede, sledijo jim Nizozemci, najmanj pa berejo v Grčiji.
Veliko je odvisno od staršev
Po raziskavi bralne pismenosti Pirls na branje vpliva tudi odnos staršev do branja. Rezultati raziskave leta 2021 kažejo na pozitivno povezavo med veseljem staršev do branja in višjimi bralnimi dosežki njihovih otrok v četrtem razredu. V mednarodnem povprečju ima 30 odstotkov učencev starše, ki zelo radi berejo, in 52 odstotkov učencev starše, ki nekoliko radi berejo. V Sloveniji ima starše, ki zelo radi berejo, le 26 odstotkov četrtošolcev in starše, ki nekoliko radi berejo, 57 odstotkov.
»Tisti, ki berejo, predvidoma tudi cenijo knjige in kar je v njih zapisano. Branje je lahko površno ali globoko, kakor trdijo nevroznanstveniki, posledično je od tega odvisno, kaj naredimo s prebranim gradivom, kako se nam zasidra v zavest, nas obogati ali nas pusti prazne, nas umiri ali še bolj raztrese. V slednjem primeru je bolje kakšno knjigo tudi odložiti,« pravijo v Mestni knjižnici Ljubljana.
Kako pogosto obiščemo knjižnice
Na eni strani je seveda nakup knjig, ki pogosto ni poceni, na drugi pa izposoja v knjižnicah. V povprečju so se knjige že letos podražile za dobrih šest odstotkov, po zadnji raziskavi leta 2022 pa je gospodinjstvo v Sloveniji za knjige v povprečju porabilo dobrih 90 evrov ali 38 evrov na člana gospodinjstva na leto. Sam nakup knjig je prestavljal 0,34 odstotka vseh porabljenih sredstev v tem letu.
Na drugi strani so seveda knjižnice, katerih naloga je spodbujanje k branju in posledično h kritičnemu razmišljanju. Bolj razgledan človek z bogatejšim virom informacij in besednim zakladom posledično bolje bere med vrsticami, razbere pomen in ne »kupi« vsega, kar sliši ali vidi.
Tako so si Slovenci leta 2019 izposodili 23,4 milijona gradiva, še leta 1991 je bilo nekaj več kot 9,2 milijona izposoj, vrh pa se dosegli leta 2012 z več kot 26 milijoni izposoj, nato je krivulja začela padati. V zadnjih letih obiščemo splošno knjižnico približno 20-krat na leto, slovenske splošne knjižnice so po podatkih leta 2022 imele 415.847 članov (125.358 otrok in 290.489 odraslih), ki so si izposodili 18.602.420 knjig. Mladi so si izposodili 6.335.068, odrasli pa 6.915.455 leposlovnih del, v slovenskih splošnih knjižnicah je bilo zabeleženih 7.659.283 obiskov.
Knjižnica kot prijetno zatočišče
»Leta 2023 smo v Mestni knjižnici Ljubljana izposodili 3.498.773 knjig, mladi so si izposodili 1.079.030, odrasli pa 1.303.737 leposlovnih del; 63 odstotkov izposoje pri nas predstavljajo leposlovna dela. Najbolj pogosti so zaposleni ljudje s 54 odstotki izposoj, sledijo jim upokojenci s 14 odstotki, osnovnošolci z 11,5 in študenti s 6,6 odstotka. Najmanj pa imamo srednješolcev, le 2,3 odstotka,« dodajajo v Mestni knjižnici.
Agencija za knjigo navaja, da je akcij, ki spodbujajo prebivalce k branju, precej, branje pa je pri nekaterih še vedno tabu ali nebodigatreba. »V Sloveniji naredimo veliko za spodbujanje branja za vse generacije. Dostopnost knjig je velika. V Sloveniji imamo odlično razvit sistem splošnih knjižnic, tako je knjiga dostopna vsakomur. Razlogov za 'nebranje' načeloma ni,« pravijo.
