Na posvetu Izzivi turizma na področju varnosti v gorah, ki je potekal v sklopu sejma Alpe Adria, je podpredsednik Gorsko-reševalne zveze Slovenije Klemen Belhar povedal, da je nesreč v gorah vse več, kar pripisuje vse večjemu obisku gora. Lani je tako izstopalo število intervencij, v kateri so bili udeleženi tuji turisti (43 odstotkov) in število intervencij, v katerih so reševali nepoškodovane osebe (47 odstotkov).
"Turisti, ki zahajajo v gore, so na ture velikokrat slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme in velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora," je poudaril Belhar.
"Pri večini gora v Sloveniji ne gre za pohodništvo, ampak gorništvo, ki zahteva specifična znanja, opremo, večinoma pa tudi določene izkušnje, ki jih predvsem tuji gosti velikokrat nimajo," se je strinjal policist Gorske enote policije Bojan Kos. Že nizki hribi imajo lahko vse značilnosti pravega visokogorja, višje kot turisti gredo, bolj izpostavljeni so, je dodal.
Tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar opaža naraščanje populacije ljudi, ki redno hodi v gore, a ni bila deležna vseživljenjske vzgoje in rasti varne in odgovorne hoje v gore. Na planinski zvezi se trudijo s svetovanjem, preventivo in ozaveščanjem, vendar sami ne zmorejo. Šolar zato poziva k povezovanju s turizmom, vodniki, reševalci in proizvajalci sodobne tehnične opreme. "Vsekakor pa se varne hoje v gore, poznavanja gora in pravilne uporabe prave opreme ne da naučiti hitro," je opozoril.
Ena od rešitev je najem izkušenega gorskega vodnika, meni predsednik tehnične komisije pri Zvezi gorskih vodnikov Slovenije Tadej Debevec. To je edini strokovni profil v slovenskem prostoru, ki je izobražen za profesionalno vodenje tur vseh težavnosti in oblik v gorskem svetu. Debevec sicer opaža, da se najem gorskih vodnikov bistveno povečuje. Pred dvajsetimi leti so na tem področju profesionalno delovali štirje ljudje, danes je gorskih vodnikov že 40, je ponazoril.
"Zahtevnejših poti in tur se lotevamo zgolj ob spremstvu gorskega vodnika," je bil jasen direktor Aktivna Slovenija/Slovenia Outdoor giz Matej Kandare, ki si prizadeva povezovati deležnike in obiskovalce gora. Meni, da so poenoteni viri informacij, nasveti in priporočila za varen obisk gora ključni, da obiskovalci zase izberejo pravo pot, ki so ji tudi kos.
"Turizem na območju Julijskih Alp je gost zadnjih 150 let in nič več. V tem času se je zelo povečala dostopnost gora in v tem 'insta času' se zdi, da so vsi vrhovi dosegljivi s pametnim telefonom in parom superg," je bil slikovit direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Pozval je tudi k primerni strokovni podkovanosti kadra v turistično-informativnih centrih, saj študentsko delo ni več primerno za tovrstne svetovalce.
Po besedah Aleksandre Jerebic Topolovec iz Slovenske turistične organizacije se v njej zavedajo pomena odgovorne komunikacije. Zato so v promociji in komunikaciji na vseh kanalih posebej pozorni na elemente, kot so ustrezni nagovori in fotografije, je zagotovila.
Belhar je dodal, da bi se morala v te procese vključiti tudi Agencija RS za okolje (Arso), saj so vremenske informacije ključne za varnost v gorah. "Javni interes je, da tujci dobijo dobre vremenske podatke in podatki morajo biti oblikovani tako, da bodo tujci vremenske informacije črpali od Arsa," je poudaril.
