Protikorupcijska komisija je ugotovila, da je ravnanje Lebna, ko je junija 2018 enemu od javnih uslužbencev dvakrat naročil, naj vlogo družbe SHS Aviation o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Letališče Edvarda Rusjana Maribor pusti pri miru in jo da v predal, predstavljalo kršitev integritete po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
Kot so danes pojasnili na KPK, so postopek začeli na podlagi prijav, ki so jih prejeli januarja 2022 in v katerih so bili navedeni očitki, da vlada "Kitajcem ni podelila koncesije za upravljanje letališča" in da "naj bi prišlo do ukaza z vrha ministrstva, da se določenih vlog za javno-zasebno partnerstvo ne sme obravnavati".
Komisija je v postopku pridobila in vpogledala v dokumentacijo, pridobljeno v drugi zadevi, ki jo je vodila v povezavi z razvojem mariborskega letališča, ter pridobila dokumentacijo in pojasnila infrastrukturnega ministrstva, izvedli pa so tudi razgovor z Lebnom in pričo.
V postopku so ugotovili, da je Leben kot takratni državni sekretar vplival oziroma dal navodila v povezavi z vodenjem konkretnega postopka, s tem pa je bil kršen 34. člena zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Ta javnemu partnerju nalaga, da vlogo o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo obravnava in o njej odloči v štirih mesecih od prejema.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Leben je tako svojo funkcijo uporabil v nasprotju z zakonom ter ni ravnal v skladu s prvim standardom etičnega kodeksa vladnih funkcionarjev, saj njegova navodila niso bila v skladu z zakonom, s tem pa je kršil integriteto, so sporočili iz protikorupcijske komisije.
Navodila, naj da javni uslužbenec vlogo v predal, in vztrajanje pri tem - tudi ob izrecnem opozorilu uslužbenca, da je ministrstvo vezano na rok odgovora - so po mnenju KPK v nasprotju s standardom integritete, kakršno se pričakuje od funkcionarjev.
Ob tem na KPK opozarjajo, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, hkrati pa se krepijo klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v zadevah.
Zoper ugotovitve komisije je Leben sicer sprožil upravni spor, a je upravno sodišče s sodbo zdaj njegovo tožbo zavrnilo in potrdilo ugotovitve KPK tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika. Gre sicer za doslej 26. pravnomočno ugotovljeno kršitev integritete.
Na KPK ob tem še poudarjajo, da se integriteta v institucijah vedno gradi in krepi od zgoraj navzdol, k čemur največ prispevajo funkcionarji z visoko stopnjo integritete. Od njih se v prvi vrsti pričakuje profesionalno in odgovorno ravnanje, ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti, ter posebna skrbnost in dolžnost pri odpravljanju tveganj in krepitvi integritete javnega sektorja.
