Zveza za Dolenjsko, stranka, ki je imela predvsem v dveh mandatih županovanja Alojzija Muhiča vodilno vlogo v novomeški občinski politiki, od 1. januarja ne obstaja več. Na svojem petem in obenem zadnjem kongresu so člani sprejeli odločitev, da se pridružijo Gibanju Svoboda, ki s tem postaja druga najštevilnejša politična skupina v novomeškem občinskem svetu.
»S tem korakom bo Zveza za Dolenjsko prenehala obstajati, kar bo vključevalo tudi vstop občinskega svetnika Andreja Kastrevca v svetniško skupino Gibanja Svoboda. V procesu delovanja političnih strank na lokalni in državni ravni smo v Novem mestu prepoznali podobna stališča in prioritete v lokalni stranki Zveza za Dolenjsko pa tudi v največji vladni stranki Gibanje Svoboda. Imamo zelo podobne poglede na politike različnih področij na lokalni in nacionalni ravni. Strateški cilji na regionalni ravni vključujejo izboljšanje prometne infrastrukture na občinskih in državnih cestah, pospešeno gradnjo zahodne novomeške obvoznice z mostom v Srebrničah in šmihelsko obvoznico. Prav tako se zavzemamo za ustanovitev javne univerze v Novem mestu, saj je to mestna občina z eno izmed najrazvitejših gospodarskih infrastruktur v Sloveniji,« so zapisali v kratkem sporočilu za javnost. Svetniška skupina Gibanja Svoboda bo ob pridružitvi Andreja Kastrevca s šestimi svetniki postala druga največja skupina v novomeškem občinskem svetu.
Nastala kot nova sredinska stranka
Zveza za Dolenjsko je bila ustanovljena v letu lokalnih volitev 2006. »Videli smo, da je s stranko LDS, ki je bila do takrat vodilna politična sila tudi v Novem mestu, konec in da obstaja potreba po sredinski stranki, ki bi s svojim političnim programom predstavljala voljo večine prebivalcev. Naša ambicija je bila, da bi bila Zveza za Dolenjsko pokrajinska stranka, a nam je ta cilj onemogočila razdrobljenost nekdanje novomeške občine na številne majhne občine, tako da smo na koncu svoje delovanje osredotočili na Mestno občino Novo mesto. V letih 2006 in 2010 smo zmagali na volitvah v občinski svet in tudi z Alojzijem Muhičem na županskih volitvah,« o Zvezi za Dolenjsko pove eden izmed pobudnikov ustanovitve Ivan Kuljaj, ki se je tako kot več do takrat ključnih članov stranke po smrti Alojzija Muhiča umaknil iz politike.
Zveza za Dolenjsko je po porazu na lokalnih volitvah leta 2014, ko je s svojo listo svoj prvi mandat dobil Gregor Macedoni, postopoma izgubljala politično moč. Takrat je Milena Kramar Zupan tudi s podporo ZzD v prvem krogu županskih volitev zbrala največ glasov, a je v drugem krogu v boju z Gregorjem Macedonijem dobila le dobrih 40 odstotkov. Velik poraz ZzD pa je takrat predstavljal le en izvoljen svetnik. Zanimivo je, da so se takrat v občinski svet uvrstili predstavniki kar petnajstih list, zmagala pa je stranka SDS z le štirimi mandati. Štiri leta pozneje, ko je na županskih volitvah kandidirala tudi članica ZzD Alenka Muhič, hči nekdanjega župana Alojzija Muhiča, je stranka dosegla dober izid, po številu glasov je zaostala le za Listo Gregorja Macedonija in stranko SDS ter dobila tri mandate, njeni svetniki pa so bili precej glasna opozicija in so argumentirano polemizirali s predlogi župana oziroma predlogi njegove koalicije.
Novi obrazi niso delovali
Pred zadnjimi volitvami so na vrh liste ZzD postavili »nove obraze« in z njimi zasedli le enajsto mesto med listami ter dobili le en mandat, v občinski svet pa se je uvrstil Andrej Kastrevec, ki je do ukinitve Zveze za Dolenjsko in pridružitve svetniški skupini Svobode deloval kot opozicijski svetnik ter večkrat kritiziral predloge županove neuradne koalicije, v katero zdaj s priključitvijo Svobodi, ki je po volitvah z županom sklenila dogovor o sodelovanju, posredno vstopa.
Opozicijo v tridesetčlanskem občinskem svetu tako predstavljajo le še štirje svetniki – dva predstavnika stranke Solidarnost in dva predstavnika Socialnih demokratov ter pogojno še peti, predstavnik stranke Konkretno Silvo Mesojedec, ki je po uvrstitvi v občinski svet izjavil, da bo v svetu konstruktivna opozicija in da se z županom razhaja predvsem v pogledih na reševanje romske problematike.
Kaj takšno razmerje pomeni v procesih demokratičnega odločanja in kako lahko takšna neuravnoteženost v občinskem svetu vpliva na kakovost odločitev, je pomembno vprašanje. Kritična opozicija, ki predlagane odločitve argumentirano analizira in na tej osnovi ponuja boljše rešitve, lahko veliko pripomore h kakovostnejšim odločitvam, a če ima pri glasovanju le trinajstodstotni delež glasov, kot to danes velja za novomeški občinski svet, opozicija svojo vlogo težko opravlja.
Ostala le peščica aktivnih članov
Andrej Kastrevec, ki je imel kot podpredsednik v zadnjem obdobju vodilno vlogo v Zvezi za Dolenjsko, je povedal, da v stranki ostala le še peščica aktivnih članov, tako da je bila odločitev, da se pridružijo politični skupini s podobnimi usmeritvami in pogledi, smiselna rešitev. Povedal je, da bo tudi v prihodnje v občinskem svetu deloval kritično, da bo podpiral vse dobre predloge in obenem argumentirano razpravljal o rešitvah, ki bi se jih dalo izboljšati, ali pa bo mnenja, da so slabe. V ospredje svoje pozornosti je postavil področje prometne infrastrukture in gradnjo novomeške zahodne obvoznice prej, kot je predvideno, saj vse kaže, da se zaplet v povezavi z gradnjo vzhodne obvoznice v sklopu tretje razvojne osi še ne bo kmalu rešil.
