Dejstvo je, da se slovensko avtocestno omrežje stara. Zato je družba Dars zadolžena, da ga nadgrajuje in predvsem vzdržuje, s tem pa so povezani razni gradbeni posegi. A ti vedno znova zarežejo v običajne prometne tokove in gneča ter zastoji postanejo del našega prometnega vsakdana. Letos načrtujejo, da bodo obnovili oziroma nadgradili vsaj 55 kilometrov smernih vozišč avtocest in hitrih cest. V pravkar minulem letu jim je uspelo obnoviti 66,5 kilometra cest.
Avtocestni križ je star
Celotno avtocestno omrežje je bilo zgrajeno v različnih časovnih obdobjih, med letoma 1972 in 1990 so zgradili dobrih 22 odstotkov omrežja, med letoma 1990 in 2000 31 odstotkov, največ, kar 44 odstotkov, pa je Slovenija zgradila med letoma 2001 in 2010. V zadnjih letih so zgradili oziroma dokončali še dobra dva odstotka avtocestnega omrežja.
Trenutno je več kot polovica avtocestnega omrežja starejšega od 20 let, vse več pa je tudi prometa, ki zaseda in tudi načenja celotno infrastrukturo. Dars sicer upravlja 625 kilometrov avtocest in hitrih cest, bdijo tudi nad 144 kilometri priključkov, 22 kilometri razcepov in 41 kilometri drugih cest.
Glavni gradbeni projekti v tem letu bodo nadaljevanje gradnje priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko, novi priključek bo odprt za promet v letu 2025, sledi vzhodna cev predora Karavanke, trenutno so na približno 85 odstotkih izkopa v slovenskem delu predora, katerega skupna dolžina podzemne gradnje znaša 3446 metrov. Cev naj bi združili z avstrijskim delom do začetka letošnje pomladi, po novozgrajeni cevi pa bo promet stekel v letu 2025. Tretji pomemben projekt bo izgradnja drugega odseka severnega dela tretje razvojne osi, med Velenjem in Slovenj Gradcem.
Poleg tega tudi okolico Ljubljane čakajo nova gradbišča: na štajerski in primorski avtocestni vpadnici bodo vzpostavili tretji prometni pas, ki ga bodo dobili z rekonstrukcijo odstavnega pasu. »Če bodo vse aktivnosti potekale brez zapletov, je objava javnega razpisa za izbiro izvajalca del predvidena v letu 2024, ko bi do konca leta lahko stekla tudi že prva dela,« so dodali na Darsu.
Poškodb vozišč ni malo
A poleg izgradnje veliko časa in živcev vzamejo obnove. Poškodbe na vozišču namreč, tako pri Darsu, povzročajo predvsem (pre)težka tovorna vozila. S temi vozili je najbolj obremenjena avtocesta A1 (smer Štajerska–Primorska). »Čeprav so cestninski prihodki od tovornega prometa večji kot od e-vinjet, prinašajo tovornjaki številne negativne strani. Težki tovornjaki zmanjšujejo pretočnost, zmanjšujejo oziroma ogrožajo prometno varnost, uničujejo ceste in onesnažujejo okolje bistveno bolj kot promet z osebnimi vozili. Težki tovornjaki naj bi ceste obremenjevali kar 40.000-krat bolj od osebnih avtomobilov,« še pravi Marjan Koler z Darsa.
Letna škoda na celotnem omrežju cest pod okriljem Darsa zaradi preobremenitev tovornih vozil po grobi oceni znaša približno deset milijonov evrov. Sicer imajo vzpostavljen način tehtanja tovornih vozil med vožnjo z mostnimi sistemi WIM. Podatki za obdobje med 2017 in 2020 so pokazali, da je imelo osne pritiske preobremenjene povprečno 3,7 odstotka vseh tovornih vozil, 4,4 odstotka pa je bilo pretežkih. Torej je imelo kar 8,1 odstotka vseh tovornih vozil presežene dovoljene osne pritiske, ki znašajo 10 ton.
Sicer na Darsu zagotavljajo, da poskušajo koledar del na cestah uskladiti s prometnimi tokovi, a že pogled na stanje na cestah pove, da jim to vedno ne uspeva. Na ljubljanskem avtocestnem območju največ del opravljajo v poletnih mesecih, saj je takrat, tako pravijo pri Darsu, najmanj prometa. »Dejstvo pa je, da so prometne obremenitve na slovenskih avtocestah tako visoke, da moramo v večjem delu Slovenije ob dnevnih konicah računati na zastoje,« še pravi Koler.
Vse več prometa
Dars glavni razlog za vse več osebnih vozil in spremembe pri tovornem prometu v lanskem letu vidi v odpravi nadzora na meji s Hrvaško. Zaradi tega se je povečal tovorni promet na dolenjskem kraku in tudi preusmeril nanj s pomurskega in štajerskega kraka. Na splošno pa je bil na slovenskih avtocestah tovorni promet leta 2023 približno na enaki ravni kot leta 2022.
Pri lahkih vozilih pa opažajo največji porast turističnega prometa, predvsem iz Nemčije in Avstrije. V prvih devetih mesecih lanskega leta so zabeležili triodstotno rast prometa na štajerskem, gorenjskem in pomurskem avtocestnem kraku, medtem ko je bila na dolenjskem rast prometa kar devetodstotna. Zmanjšanje za šest odstotkov so zabeležili le na severni ljubljanski obvoznici, pa še to so se vozniki zaradi dolgotrajnih del temu delu ceste enostavno izogibali, tranzitni tovorni promet pa so preusmerili na vzhodno in južno obvoznico.
