Novice Svet24

Območje evra je po ocenah evropskega statističnega urada Eurostat oktobra zabeležilo 2,9-odstotno inflacijo, Slovenija kar 6,9-odstotno. Novembra so bili podatki za Slovenijo malce bolj spodbudni in so pokazali, da se je stopnja inflacije znižala na 4,5 odstotka, v območju evra je v povprečju dosegla 2,4 odstotka. Čeprav se je inflacija znižala, pa nas še vedno lahko skrbi razkorak med upadanjem cen v evroobmočju in v naši državi.

Cene energentov višajo inflacijo 

primerjaj-cene.si

SURS

Kot so nam pojasnili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), primerjava dinamike v zadnjih desetih letih pokaže, »da so največje razlike v inflaciji med Slovenijo in povprečjem evrskega območja nastale v zadnjih letih, ko so vlade za zajezitev negativnih učinkov epidemije in učinkov visokih cen energentov in hrane sprejemale različne ukrepe, tako po vsebini kot po času veljave«. Umar pojasnjuje, da je razlika med inflacijo v naši državi in povprečjem drugih držav evroobmočja nastala zlasti pri cenah energentov, saj so države ukrepe za omejevanje visokih cen energentov sprejemale za različna časovna obdobja.  

Analiza Banke Slovenije 

Banka Slovenije, ki je nedavno podala svojo analizo inflacije in napovedala, da bo v Sloveniji letna inflacija znašala 7,2 odstotka, je podala svoj pogled na razliko v inflaciji med Slovenijo in EU. »Analiza kaže, da se je razmik med slovensko in evrsko inflacijo začel poglabljati lani, in sicer prvotno kot posledica večje izpostavljenosti globalnim ponudbenim šokom, ki so odražali predvsem težave v dobavnih verigah, kasneje pa smo imeli hitrejše okrevanje agregatnega povpraševanja in večjo tesnost trga dela. To je vodilo v večjo rast plač,« je povedala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten.  

Kako se vlada bori z inflacijo? 

Vlada je največ ukrepov v boju z inflacijo usmerila v cene energentov. Tako so že od junija omejene cene pogonskih goriv. Vlada najvišje možne prodajne cene določa na 14 dni, poleg tega določa tudi marže naftnih trgovcev ali po potrebi viša ali niža trošarine. Sistem je bil sprejet za obdobje enega leta in bo veljal do 20. junija naslednje leto. 

Od 1. januarja do 31. decembra 2024 je vlada z Uredbo o določitvi cene električne energije omejila ceno električne energije za gospodinjstva, vključno z večstanovanjskimi stavbami. Najvišje dovoljene tarifne postavke cene električne energije (brez DDV) veljajo za 90 odstotkov porabe in znašajo: višja tarifa (VT) 0,11800 evra/kWh, nižja tarifa (NT) 0,08200 evra/kWh in enotna tarifa (ET) 0,09800 evra/kWh. 

Za preostalih deset odstotkov porabe odjemalci plačujemo po cenikih dobaviteljev, ki pa so cene znatno zvišali. Omejitev cen bo veljala do konca prihajajočega leta, ob tem, da bomo na sredini leta spremenili način obračunavanja. Gospodinjstva so do konca leta tudi opravičena  plačevanja prispevka za obnovljive vire in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevek OVE+SPTE). Vlada je ob tem izračunala, da manjši odjemalci tako prihranijo 32 evrov letno, povprečni odjemalec 76 evrov letno in večji odjemalci 108 evrov letno.  

Zamejene so tudi cene zemeljskega plina, in sicer od 1. januarja do 30. aprila 2024. Najvišja dovoljena tarifna postavka cene zemeljskega plina za gospodinjstva bo v tem obdobju znašala 0,0599 evra/kWh (brez DDV).  

Leo Caharija

Čudež v trgovinah 

Vlada je z uvedbo primerjalnika cen živil poskušala umiriti rast cen živil v trgovinah oziroma preprečiti neupravičene podražitve. Vsakomesečne primerjave cen košarice živil kažejo, da naj bi v tem uspela. Kot smo že poročali, je bila septembra lani, ko se je začela primerjava cen, povprečna vrednost najcenejše košarice 49,90 evra, ob zadnjem popisu le še 18,42 evra, minimalna vrednost najcenejše košarice pa je s 47,38 evra padla na neverjetnih 15,87 evra. Trgovci ob tem priznavajo, da so pri določenih izdelkih, ki se nahajajo v košarici, prodajne cene celo nižje od nabavnih in da s tem ustvarjajo izgubo. Da gre za varljiv učinek, kažejo tudi podatki Sursa, iz katerih je razvidno, da so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v primerjavi z lani zvišale za 6,2 odstotka. Je pa res, da naj bi tudi cene živil v zadnjem mesecu padle, a za komaj opaznih 0,1 odstotka, daleč torej od enormnih znižanj, ki jih kaže državni primerjalnik cen. 

Kaj bo naslednje leto? 

Banka Slovenije je podala mnenje, da se bo inflacija v letu 2024 še naprej umirjala in bo naslednje leto znašala 3,0 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj od prejšnje napovedi. Za leto 2025 pa je pričakovanje glede inflacije zvišano za 0,5 odstotne točke na 3,1 odstotka. Razlog za takšna pričakovanja je, da bo v letu 2024 vladna regulacija cen elektrike in plina skupno inflacijo zniževala, v letu 2025 pa predvidoma ne več. A vse te napovedi so bile seveda narejene, preden so se praktično vsi največji svetovni ladjarji odpovedali plutju skozi Sueški prekop, ker je zaradi konflikta v Izraelu in vmešavanja Hutijev plovba v Rdečem morju postala prenevarna. Če ladjarjem v kratkem ne bo zagotovljena varnost plovbe in se bo deset odstotkov svetovnega pomorskega prometa moralo preusmeriti z Rdečega morja na pot okoli Afrike,  se bodo cene transporta znatno povišale, podaljšale se bodo dobavne poti in s tem povišale tudi cene blaga. Da utegne inflacija tako v Sloveniji kot v Evropi vztrajati na dokaj visoki ravni, pa pričajo tudi napovedi iz Nemčije, kjer je raziskava münchenskega gospodarskega inštituta IFO pokazala, da nameravajo številna podjetja v naslednjem letu znatno zvišati cene.