Obolenje je resno in zahteva hitro prepoznavo in ustrezno antibiotično zdravljenje. V večini primerov je potrebno bolnišnično zdravljenje. Proti bolezni, povzročeni z določenimi skupinami meningokoka, se lahko zaščitimo s cepljenjem.
Izjavo za medije o epidemiološki obravnavi primera smrti zaradi meningokoknega meningitisa je danes podal predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonović. Kot je pojasnil, je bila epidemiološka služba NIJZ ta konec tedna obveščena o primeru »invazivne meningokokne okužbe« pri posamezniku, ki so ga zdravili v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Oseba je umrla. Epidemiološka služba je takoj po potrditvi, da gre za intenzivno meningokokno okužbo, začela z epidemiološkim poizvedovanjem, saj je nujno, da se tesne stike čim prej identificira in zaščiti. V okviru poizvedovanja so identificirali 68 tesnih stikov, torej oseb, ki so bile s tem posameznikom v tako tveganem stiku, da je bila potrebna zaščita z ustreznimi zdravili.
Simonović je poudaril, da lahko okužba z bakterijo meningokok poteka zelo hitro, pri čemer lahko pride do okužbe možganske ovojnice, tudi krvi in sepse. V tem primeru se zdravstveno stanje bolnika slabša iz ure v uro, pri čemer je potek bolezni »zelo hiter in nenaden.« Tako se je zgodilo tudi v tem primeru. Bolnika so namreč v murskosoboško bolnišnico pripeljali v soboto. Na splošno pri teh bolnikih hitro prihaja tudi do motenj zavesti, kljub hitremu in ustreznemu antibiotičnemu zdravljenju pa je bolezen v od 8 do 15 odstotkih tudi smrtna.
Vir je običajno zdrav nosilec
Skratka, epidemiološka služba je identificirala tesne, rizične sitke. Po pojasnilih Simonovića gre v tem primeru za stike na razdalji manj kot 1,5 metra, ki trajajo dlje časa. Običajno tako gre za družinske člane in zaposlene v zdravstvu, ki so bili v stiku z bolnikom. Pa tudi morebitne sodelavce, če je oseba delala v kolektivu in je pri tem prišlo do tesnega stika. V primeru bežnih stikov po njegovih navedbah ni nevarnosti prenosa okužbe. Simonović je hkrati potrdil, da vir okužbe zaenkrat ni znan, a da je v primeru meningokoknega meningitisa to običajno zdrav nosilec, ki sam z okužbo nima težav. Meningokok namreč nosi določen odstotek ljudi.
Simonović je še pojasnil, da se dovzetnost za okužbo s starostjo sicer znižuje, a je večja pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom. V primeru smrti v murskosoboški bolnišnici je šlo za oseb srednjih let, ki je imela nekatere dejavnike tveganja za težji potek okužbe.
V Evropi letno beležimo po nekaj 1000 primerov, so pa v svetu nekatera območja, kjer je tveganje višje in prihaja tudi do epidemij, kot je denimo podsaharski pas. V Sloveniji smo v zadnjih desetih letih letno našteli od 3 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, pri čemer se nekatere končajo tudi smrtno. V zadnjih desetih letih smo imeli v Sloveniji 101 primer te okužbe, od tega je sedem oseb zaradi okužbe tudi umrlo.
Kaj o tej bolezni pravijo na NIJZ
Gre sicer za akutno bakterijsko bolezen, gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok Neisseria meningitidis. Začne se z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. Kot je še razvidno s spletišča NIJZ, je za bolezen značilen pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev. Bolezen je imela nekdaj zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov pa se je ta precej zmanjšala, a še vedno ostaja visoko, med 8- in 15-odstotna.
Meningokok Neisseria meningitidis se pri nekaterih zdravih ljudeh nahaja v sluznici nosno-žrelnega predela. In sicer ga po navedbah NIJZ pri otrocih, mlajših od pet let, najdemo v dveh odstotkih, pri mladostnikih med 15 in 19 leti starosti pa v 25 odstotkih. »Poznamo več različnih skupin bakterije Neisseria meningitidis, skupine A, B in C povzročijo vsaj 90 % primerov bolezni. Epidemično se širijo zlasti meningokoki skupine A, pa tudi C, Y, W135,« so še zapisali na spletišču.
Način prenosa
Prenos povzročitelja je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, pri čemer kapljice prepotujejo razdaljo do enega metra. Posledično so po navedbah NIJZ za prenos najbolj nevarni zelo tesni, dolgo časa trajajoči stiki z bolnikom. Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so bile v stiku z izločki bolnikovih ust ali nosu. Glavni vir okužb je običajno zdrav nosilec, ki ponavadi sam ne zboli.
Čas od okužbe do izbruha bolezni je od dva do deset dni, običajno pa od tri do štiri dni. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje. Bolezen običajno začne zelo naglo. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj Celzija in več, pri čemer so prisotni močan glavobol, bruhanje, otrdelost vratu in mrzlica. »Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro.«
Za okužbo so po navedbah NIJZ najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki, posebej dovzetne so tudi osebe z okrnjenim imunskim sistemom. Se pa dovzetnost za bolezen zmanjšuje s starostjo.
