Otok Hvar je še vedno v središču zanimanja graditeljev, predvsem tujcev ali domačih tajkunov, piše Slobodna Dalmacija. Običajno se izvor kapitala ne preverja, otočani pa gradijo le, če prodajo svojo dediščino. Mesečna plača in dodatno delo (turistično oddajanje, kmetijstvo, ribištvo ...) jim tega ne omogočata. Zato prodajajo vse, pogosto zemljišča za gradnjo in kmetijska zemljišča, občasno tudi njihove stare kamnite hiše, stanovanja in apartmaje.
Kot investitorji se pojavljajo pevci, umetniki, pa tudi slavni športniki. Med Slovenci je najbolj priljubljeno majhno ribiško mestece na sončni južni strani otoka Hvar, Zavala, ki ga obožujeta tudi predsednik UEFA Aleksander Čeferin in upokojeni slovenski nogometni reprezentant Valter Birsa.
Čeferina večina prebivalcev Hvara že dojema kot svojega človeka, uglednega, dostopnega, hkrati pa je še navijač "Hajduka". Kje bi torej imeli boljšega soseda, a hiška, ki je uradno v lasti njegove žene Barbare, lastnice in vodje fotografske galerije v Ljubljani, je visoko in daleč od morja, zato sta se Čeferinova odločila preseliti bližje hvarski obali.
Za zemljišče odšteli približno 450 tisoč evrov
Kupili so zemljišče zahodno od lokalne pristaniške cone in 60 metrov od obalnega območja, veliko1660 kvadratnih metrov, in trenutno čakajo na gradbeno dovoljenje za gradnjo vile z dvema pomožnima objektoma. Zemljišče je, kot neuradno poroča Slobodna Dalmacija, stalo približno 450 tisoč evrov, kar pomeni manj kot 300 evrov na kvadratni meter. Malo otočanov si to lahko privošči, vendar se zdi, da bodo Čeferinovi lahko uživali v miru, saj so že začeli ograjevati svoje ozemlje, čeprav je bil eden od sosedov nekoliko nezadovoljen.
Zavala je namreč v zadnjem času postala veliko gradbišče, vendar ker so investitorji večinoma ljudje, ki ne živijo stalno na otoku, domačini niso zadovoljni s takšnim razvojem dogodkov. Že pred poletjem so se pritoževali, da ima kraj statistično 170 prebivalcev, da se število ljudi ne povečuje, temveč raste - število zgradb. V tem času je bilo zgrajenih kar 10 novih hiš, med njimi dve manjši stanovanjski stavbi in apartmaji, le en investitor pa je bil iz Zavale. Vse to je namenjeno prodaji, poletnemu bivanju ali oddajanju v najem, saj se vlagatelji praviloma ne odločijo za stalno prebivanje v omenjenem mestu. "V nekem obdobju pridejo, obremenijo infrastrukturo, potem pa nenadoma izginejo," se pritožujejo prebivalci tega dela Hvara.
Miren družinski turizem
V kraj, ki ga desetletja odlikuje miren družinski turizem, se je zelo malo vlagalo v javne projekte. Do njega se, kot se pogosto opisuje, pride po ozki in res nevarni cesti ter klavstrofobičnem predoru Pitve - Zavala, ki ga je nekdanja JLA prebila daleč leta 1962. V kraju nimajo primerne parkirne infrastrukture, zato so ulice poleti večinoma preplavljene z avtomobili, obnova in gradnja pristanišča se napoveduje že leta, in plaža postaja vsak dan manjša.
Seveda je treba prebivalcem Zavale omogočiti normalen življenjski standard in turizem, saj ne smemo pozabiti, da to destinacijo poleti obišče med 6000 in 7000 gosti, ki praviloma ustvarijo od 50 do 60 tisoč nočitev, in prav to jim prinaša večino prihodkov, ki so potrebni za celoletno preživetje njihovih družin, še piše Slobodna Dalmacija.
