Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da mora ZZZS ostati avtonomen, v večji meri pa mora postati aktiven oz. strateški kupec zdravstvenih storitev, kar po njenih besedah vključuje tudi sprotno prenavljanje obračunskih modelov, da bi ti sledili dejanskim stroškom. Ocenila je da se zdaj obračunski modeli prenavljajo prepočasi tako na specialistiki kot tudi na primarni ravni, kar vodi do tega, da so nekatere storitve podcenjene, nekatere pa precenjene. Če bo ministrstvo s spremembami zakonov in podzakonskih aktov lahko pripomoglo k temu, da bo ZZZS boljše in bolj učinkovito opravljal vlogo aktivnega kupca, bodo to naredili, odprti pa so tudi za vse predloge.
ZZZS naj ima tudi nadzor
Prav tako bo šla po njenih napovedih sprememba zakonodaje v smeri, da se zavodu omogoči izvajanje strokovno-finančnega nadzora. Za nadzor nad izvajalci ima namreč ZZZS trenutno omejene možnosti, saj lahko pregleda le, ali je storitev pravilno obračunana. Želja pa je, da bi imel možnost tudi strokovnega pogleda, ali so bile vse storitve tudi strokovno upravičene. Po besedah Prevolnik Rupel so naredili preizkus in ugotovili, da pri izvajalcih prihaja tudi do desetkratnih razlik. Ker je šlo za preprosta zdravstvena stanja, pa ta razlika ne more biti posledica različnih strokovnih smernic.
Problem neopredeljenih le v 15 občinah
Pri dostopnosti do zdravstvenih storitev je Prevolnik Rupel izpostavila vprašanje neopredeljenih pacientov, kjer so z anketo po občinah s specialisti splošne medicine ugotovili, da ta problem obstaja le v 15 občinah, in ga je tako treba naslavljati glede na območje, kjer so neopredeljeni. Prav tako po njenih navedbah število neopredeljenih narašča, ker hitro narašča število zavarovanih oseb. Zakaj je temu tako, pa še poskušajo ugotoviti.
Zagata čakalnih dob
Kar zadeva čakalne dobe, ki prav tako vplivajo na dostopnost, se je pokazalo, da rešitev ni le v večanju sredstev, je izpostavila ministrica. Kot je navedla, so se pri posegih, ki so zaključni, čakalne dobe skrajšale, pri storitvah, kjer obravnava ni zaključna, pa še celo podaljšale. Zato je, kot je poudarila ministrica, treba najti druge poti. Pripravili so protokol upravljanja čakalnih seznamov, ki so ga v ponedeljek predstavili direktorjem zdravstvenih domov in bolnišnic na sekundarni ravni, danes pa še direktorjem bolnišnic na terciarni ravni. Nato bo protokol dan v javno razpravo, rešitve pa bo treba izpeljati s spremembo zakona o pacientovih pravicah in pravilnikov o čakalnih dobah.
Topel veter iz Štefanove
Člani skupščine so poudarjali, da si tudi sami želijo konstruktivnega sodelovanja z ministrstvom. Da se je ministrica odzvala njihovemu vabilu in danes prišla na skupščino, pa vidijo kot pozitiven znak. Kot je dejala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar, "v zadnjem času iz Štefanove piha malo bolj topel veter".
Vprašanja članov skupščine
Sicer so člani skupščine predstavljene prioritete večinoma ocenjevali kot korak v pravo smer, a so imeli za ministrico številna vprašanja. Zanimalo jih je, kaj je s pripravo zakona o ZZZS, kako se bo zagotavljala vzdržnost financiranja zdravstvenega sistema ter s tem povezano vprašanje košarice pravic. Ministrico so spraševali tudi o obveznem zdravstvenem prispevku, koncesijah, kadrovskih normativih v zdravstvu, upravljanju zdravstvenih zavodov, soglasjih zdravnikom v javnih zavodih za delo pri drugih delodajalcih.
Prevolnik Rupel je pojasnila, da na ministrstvu trenutno razmišljajo, da se morda sploh ne bi sprejemal nov zakon o ZZZS, ampak bi z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju omogočili omenjeni dve nujni spremembi, da je torej zavod aktivni kupec in da lahko opravlja finančno-strokovne nadzore. Ob tem je ministrica tudi poudarila, da sama ni nikoli govorila o ukinjanju skupščine ZZZS.
Obstoječa situacija glede podjemnih pogodb ni sprejemljiva
Strinjala se je, da so pri upravljanju javnih zdravstvenih zavodov rezerve. Glede sklepanja podjemnih pogodb pa zagovarja, "da se ne gre v prepovedi, ampak v motivacijo zaposlenih, kjer je možno". Če na ta način ne bo možno najti rešitve, pa bo treba zdravstveno politiko ustrezno prilagoditi, je pa ministrica mnenja, da obstoječa situacija ni sprejemljiva. Uvedba konkurenčne klavzule je po njenih besedah ena od rešitev, ki se ji zdi primerna, a morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. In merjenje efektivnih obremenitev zaposlenih je po njenem mnenju prvi korak v tej smeri. Kar zadeva financiranje, se bodo, če bo treba, pač vsako leto sproti dogovarjali. Košarice pravic se zaenkrat ne dotikajo, če se je bodo, pa bo to treba nasloviti v nekem širokem konsenzu.
