Kot eno prednostnih nalog na vladnem uradu za komuniciranje (UKOM) izpostavljajo dela na vodotokih, v okviru katerih so bili do četrtka posegi zaključeni na 590 deloviščih.
Sredstva, ki jih je do zdaj izplačala država, so bila namenjena tako za neposredno odpravo posledic poplav in za sanacijo posameznih objektov ter nujne občinske in državne infrastrukture, kot za ohranjanje delovnih mest, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na vladnem uradu.
Kot eni od prednostnih nalog so se posebej posvetili vprašanju urejanje vodotokov. Na Ukomu pravijo, da dela na terenu potekajo intenzivno, z vsemi razpoložljivimi ekipami in vso razpoložljivo mehanizacijo za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. V sklopu izrednih ukrepov prioritetno poteka čiščenje naplavin, plavja ter stabilizacije dna in brežin strug vodotokov z namenom pretočnosti in odvajanja zalednih voda.
Na območju Slovenije je bilo od 5. avgusta, torej dneva po poplavah, do 9. novembra v okviru interventnih ukrepov delo zaključeno na 590 deloviščih oz. na več kot 400 kilometrih vodotokov, pri čemer je šlo po pojasnilih Ukoma na nekaterih odsekih za zahtevna in obsežnejša dela, kot je vračanje vodotokov v struge.
Na dan 9. novembra je delo potekalo na 240 deloviščih. Na njih izredne ukrepe izvaja več kot 1500 delavcev z več kot 1000 delovnimi stroji, so strnili na uradu.
Ob tem so zapisali, da se izredni ukrepi izvajajo tudi na Savi v ljubljanskih Sneberjah. "Skrbi prebivalcev jemljemo resno in pristojne službe opozarjamo, da se izvedejo vsi ukrepi s ciljem zagotavljanja njihove varnosti in varnosti njihovega premoženja," so zagotovili na Ukomu in dodali, da so vsa opozorila, ki so jih na omenjeno vladno službo naslovili prebivalci Sneberij, odstopili Direkciji RS za vode, ki si je na terenu stanje večkrat ogledala.
Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih je po zagotovilih vladne strani v rednem stiku z Mestno občino Ljubljana s ciljem, tako je bilo tudi v primeru preverjanja potrebe po dodatnih ukrepih na terenu v luči močnih padavin pred nekaj več kot tednom dni.
Na območju Sneberij so namreč 2. novembra zvečer in v noči na 3. november ob napovedi izredno povečanih vodostajev Save za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje, zdravje ljudi ter premoženja postavili začasni obrambni nasip za zaščito naselja. "Končno odločitev, da so se začela dela na nasipu, je v skladu z njenimi pooblastili sprejela direkcija za vode," so izpostavili na Ukomu in dodali, da gre za začasen zaščitni ukrep, ne stalno rešitev.
Dolžina novega nasipa ob Savi v Sneberjah je po pojasnilih Ukoma približno 350 metrov, na lokacijo pa je bilo pripeljanih približno 4500 kubičnih metrov zemljine. Stroški za izvedbo intervencijskega nasipa bodo plačani iz sredstev državnega proračuna, ki so namenjeni za izvajanje izvedbi nujnih ukrepov po poplavah. Trenutna ocena stroškov znaša 350.000 evrov.
Do teh navedb prihaja dan po izjavah predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je med obiskom prizadetih prebivalcev Sneberskega nabrežja opozorila, da je regulacija velikih vodotokov vprašanje, ki ga mora rešiti država, ne občine. Ob informaciji, da je ljubljanska občina med omenjenim posegom zagotovila mehanizacijo, je zatrdila, da se ji zdi prav, da je župan Zoran Janković pomagal, čeprav "to res ni njegova naloga".
Na Ukomu so se v današnjem sporočilu sklicevali na direktorico direkcije za vode Nežo Kodre, ki da je pred kratkim javno podrobneje pojasnila problematiko in izvedene ukrepe na področju Sneberskega nabrežja in podala zagotovilo o ustreznosti nasipov na tem območju. Večkrat so bili opravljeni ogledi terena, nasipi oziroma brežine Save so še vedno v dobrem stanju, so zapisali.
Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih bo tudi v prihodnje v skladu z njenimi pristojnostmi spremljala potek del na vseh vodotokih in predlagala interventne ukrepe, če bo to treba. Te naloge bo še naprej opravljala v tesnem sodelovanju z občinami in lokalnim prebivalstvom, so še zagotovili na Ukomu.
