Lani v enakem obdobju so kmetje v povprečju prejeli deset centov več za liter mleka, kar pomeni razliko 60 evrov po kravi. Mnogi kmetje so posledično na robu preživetja, opozarja prvi mož mlekarske zadruge Janko Petrovič, saj cene krmnih dodatkov in tudi energentov ostajajo visoke. Odkupne cene mleka so v začetku avgusta na svetovnem trgu dosegle najnižjo raven v zadnjih petih letih. Nizke cene so spodbudile praznjenje hlevov in s tem tudi zmanjšanje presežne ponudbe.
»Menim, da smo s cenami surovega mleka na dnu v regiji, pa tudi na dnu po obsegu proizvodnih količin,« je ocenil Petrovič. Trenutno je cena za liter mleka okoli 43 centov: »Ta cena težko pokriva fiksne stroške, o ostanku sredstev za investicije in razvoj pa sploh ne moremo govoriti.« Da so kmetje z odkupno ceno lahko plačali osnovne položnice, so seveda varčevali tam, kjer je bilo mogoče, običajno pri nakupu močne krme, ki pa zelo vpliva na mlečnost. Posledica je bila neizogibna; upad mlečnosti in s tem prihodkov na kmetiji, zmanjševanje staleža živine. »V naši zadrugi se je količina odkupljenega mleka znižala za tri odstotke, kar pomeni 250.000 litrov ali deset tovornjakov mesečno.«
Pogajalska moč pa zaradi pomanjkanja mleka (še) ni nič večja. »Žal še nismo tako daleč, da bi lahko govorili o višjih cenah, saj naj bi se tudi povpraševanje po mlečnih izdelkih zmanjšalo. Zdaj se trg uravnava.« K padcu potrošnje mleka in mlečnih izdelkov so najverjetneje pripomogle tudi višje cene izdelkov na trgovskih policah, ki še vedno vztrajajo, trgovci pa poskušajo potrošnike privabiti s popusti tudi do 40 odstotkov. »Popusti so odziv na situacijo, redne cene pa ostajajo, ker niti trgovci ne vedo, katere cene bodo dolgoročno vzdržale.«
Razpoloženje med kmeti je slabo
Čeprav se bliža pregovorno najbolj vesel mesec v letu, pa optimizma v kmetijstvu ni. »Razpoloženje med kmeti je slabo, tudi zaradi odkupnih cen žit. Pridelava žit je bila draga, odkupne cene nizke, milo rečeno je letošnji izplen katastrofalen, tudi po 400 evrov na hektar pri pšenici,« je dejal Petrovič.
Slab ekonomski izplen tudi ni spodbudna napoved ob novem investicijskem ciklu skupne kmetijske politike 2023–2027. »Menim, da bi bilo celo boljše, da se investicijski cikel zamakne za leto ali dve. Bojim se, da se bodo kmetije, ki so že tako zadolžene, poskušale dodatno zadolžiti, da bi ujele naložbene razpise. Ob tem pa so obresti ogromne, od nekaj tisoč pa tudi do več deset tisoč evrov letno. Že s strateškega vidika bi se morali pogovarjati o rešitvah v kmetijstvu. Ena od teh bi lahko bilo sofinanciranje obrestnih mer, vendar sta za to potrebna razumevanje kmetijstva in politična volja. Bojim se, da ne enega ne drugega pri nas ni.«
Ob tem je spomnil tudi na uvožene produkte in pridelke, ki pogosto z nižjimi cenami izrinjajo pridelke slovenskih kmetov iz javnih zavodov ali s trgovskih polic, ob tem pa so vprašljive kakovosti. »Nekateri že ves čas opozarjamo, naj strogi kriteriji, ki veljajo za slovenske pridelovalce, veljajo tudi za druge. Torej naj uvoženi izdelki dosegajo enake kakovostne parametre kot domači, sicer na našem trgu nimajo kaj iskati.«
Kmetijstvo je eden večjih zaposlovalcev pri nas, vendar četudi občasno povezani in enotni, kmetje nimajo pogajalske moči. Družba se še vedno zanaša na izdelke iz uvoza, pri opozarjanju kmetov na ekonomsko stisko pa najprej pokaže na velike traktorje. Da, traktorji so veliki in vredni več kot večina avtomobilov na slovenskih cestah, vendar pa so delovni stroji in opravijo tudi po tisoč delovnih ur letno.
Delež kmetij z mlekom se je v 10 letih prepolovil
Proizvodnja kravjega mleka je najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. K skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjih letih prispeva okoli 14 odstotkov, v letu 2022 je prispevala celo 16,3 odstotka. Toda kot kažejo podatki Kmetijskega inštituta Slovenije, vse več kmetov prazni hleve. Tako se je v obdobju 2007‒2010 število kmetij, ki redijo molzne krave, zmanjšalo za več kot 40 odstotkov, v obdobju 2010‒2020 pa se je po podatkih popisa kmetijstva 2020 dodatno prepolovilo. V letu 2020 se je s proizvodnjo kravjega mleka ukvarjalo okoli osem odstotkov vseh kmetij, medtem ko deset let prej še 15. Prav tako se je zmanjšalo skupno število krav molznic, in sicer na nekaj manj kot 100.000 leta 2020, povečalo pa se je povprečno število krav na kmetijo, kar kaže na specializacijo kmetij. V nasprotju s trendom staleža molznic pa trend mlečnosti narašča. V primerjavi z letom 2021 se je povprečna mlečnost po statističnih podatkih povečala za pet odstotkov in znaša 6700 kilogramov mleka na kravo molznico na leto.
