Namesto obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce, ne glede na njihov položaj in prizadetost v poplavah, bodo »z dodatnim odstotkom bremenili tista podjetja, ki ustvarijo več.« Boštjančič je razložil, da »govori o davku od dohodkov od pravnih oseb, ki ga bomo opredelili v zakonu o obnovi«.
Z novim interventnim zakonom delovna sobota ostaja prostovoljna, podjetja jo lahko v soglasju z delavci še vedno izvedejo, plačilo za ta dan pa bo šlo v proračun za namen odprave posledic poplav. »Delodajalci za ta dan davka in prispevkov na plače ne bodo plačali, prispevek delodajalcev bo v obliki začasno povišanega davka od dohodka pravnih oseb,« je pojasnil minister.
Kaj je še v interventnem zakonu?
Predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in plazov namerava vlada v obravnavo v DZ poslati v petek, osnutek zakona o obnovi in razvoju pa bo istega dne poslala socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in drugi zainteresirani javnosti.
Zakon o interventnih ukrepih po ujmi je DZ sprejel avgusta, vlada pa se je za pripravo sprememb odločila, da bi prizadeti čim prej prejeli predplačilo za sanacijo stanovanjskih objektov.
Predplačila za obnovo stanovanj, kjer ni predvidena nadomestna gradnja, bodo v primeru škode nad 6000 evrov določena v višini 20 odstotkov zavedene škode v aplikaciji Ajda. Predvidena so za objekte, kjer je bilo konec julija prijavljeno vsaj eno prebivališče, je povedal minister. Možnost krizne namestitve pa se bo podaljšala za dodatnih 21 dni, je po pisanju Slovenske tiskovne agencije dejal Boštjančič.
Na novo se bo uredila pravica do nadomestila stroškov bivanja na drugem naslovu. Njegova višina bo odvisna od števila članov gospodinjstva, gibala se bo med 150 in 250 evrov mesečno.
Z novelo zakona se bo uredilo tudi obveznost države, da na svoje stroške zagotovi prevzem in obdelavo onesnaženih zemljin, ki so nastala kot posledica poplav ter plazov.
