Bivšemu predsedniku republike in vlade Borutu Pahorju, nekdanjemu ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku, nekdanjemu ministru za finance Francu Križaniču in drugim političnim akterjem afere šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) se v tej zadevi ni več treba bati organov odkrivanja in pregona.
Pet let po tem, ko je državni zbor policiji naznanil sume, da so Pahor, Lahovnik in Križanič storili kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, je preiskava končana. Na policiji so namreč za necenzurirano.si potrdili, da so na specializirano državno tožilstvo oddali poročilo. To pomeni, da nikogar od politikov, ki so bili v času ključnih odločitev v zvezi s 1,41 milijarde evrov vrednim projektom TEŠ6 na najpomembnejših položajih v državi, niso kazensko ovadili.
Gre za končni epilog prvega naznanila sumov kaznivih dejanj v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije, ki ga je državni zbor kot institucija vložil proti takrat aktualnemu predsedniku republike. To so poslanci storili aprila 2018 ob obravnavi končnega poročila preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti pri projektu TEŠ6. Toda takoj po tem, ko je policija dobila v roke njihovo prijavo, je začelo prihajati do nenavadnih zapletov.
Kaj je ugotovila preiskovalna komisija
Projekt TEŠ6 je največji energetski projekt v zgodovini Slovenije. Njegovi snovalci so ga pripravljali od leta 2006 naprej, ko je bila na oblasti prva vlada Janeza Janše, finančno konstrukcijo so zaprli pod Pahorjevo vlado, ko se je začela tudi gradnja. Že pred tem so na plano prihajale številne luknje, od več kot dvakratne podražitve projekta, ki bi moral prvotno stati dobrih 600 milijonov evrov, do zavajanja z umetno znižano ceno velenjskega premoga. Šoštanjska elektrarna se zato že vrsto let koplje v izgubah, pri čemer je država za projekt jamčila s 440 milijoni evrov poroštev.
Leta 2012 so kriminalisti v zadevi opravili prve hišne preiskave. Dve leti pozneje je sledila ovadba na specializirano državno tožilstvo. Leta 2015 je državni zbor ustanovil preiskovalno komisijo, ki je ugotovila:
- da so pri projektu TEŠ6 neodgovorno ali malomarno ravnale vse vlade med letoma 2004 in 2012, največja politična odgovornost pa nosi vlada Boruta Pahorja (2009 – 2011), v kateri sta imela ključna položaja Matej Lahovnik in Franc Križanič.
- da je bil Križanič kot nekdanji svetovalec Teš in nadzornik Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) ves čas obveščen o stanju pri projektu, a leta 2009 ni opozoril, da bi lahko šlo karkoli narobe. Prav tako opozorilom ni prisluhnil Lahovnik.
- da so Pahor, Lahovnik in Križanič »zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali celo namernih ravnanj (...) državo oziroma javna sredstva izpostavili nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta in tveganju, ki je bilo povezano z nadaljnjim obstojem skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) vključno s Premogovnikom Velenje«.
- da nosijo politično odgovornost tudi prva in druga vlada Janeza Janše ter tedanja poslanca SD, pokojni Bojan Kontič in Srečko Meh, ki »sta pritiskala na državni zbor in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo«.
Zakaj politikov niso želeli zaslišati o TEŠ6
Pahorju, Lahovniku in Križaniču so poslanci očitali kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ki so ga v sklepu formulirali kot »opustitev dolžnega nadzorstva oziroma nevestno ravnanje pri opravljanju svojih funkcij«. Zagrožena kazen za to kaznivo dejanje je ali denarna ali tri leta zapora. Do takrat je bil v slovenski politični zgodovini najbolj znan tovrstni primer Karla Erjavca, ki se je kot nekdanji minister za obrambo pred sodiščem moral zagovarjati zaradi domnevno nevestnega dela v službi v zadevi.
Ko je poročilo komisije prišlo na policijo, so se začele dogajati čudne stvari. Zadevo so prevzeli na Policijski upravi Ljubljana, ki je preiskavo končala po zgolj sedmih mesecih. Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani so sporočili, da obvestil in dokumentacije v zadevi ne bodo zbirali, češ da so to delo že pred časom opravili na Policijski upravi Celje, ki je preiskovala zadevo TEŠ6.
A to ni bilo res. V Celju so sicer takrat preiskovali zadevo TEŠ6, toda »le« sume kaznivih dejanj zlorabe položaja, ponarejanja listin in pranja denarja, ki so jih po oceni kriminalistov storili nekdanji odgovorni pri projektu na čelu z direktorjem elektrarne Urošem Rotnikom, ne pa malomarnosti tedanjih vodilnih politikov.
Takrat na Policijski upravi Ljubljana niso zaslišali Pahorja in ostalih potencialnih osumljencev. V pol leta se niso uspeli oglasiti niti pri predsedniku preiskovalne komisije Matjažu Hanžku. Tedaj je Policijsko upravo Ljubljana vodil Stanislav Vrečar, ki je v času tretje Janševe vlade postal namestnik generalnega direktorja policije Antona Olaja.
Preiskavo, ki to sploh ni bila, so v Ljubljani zaključili v začetku februarja 2019. Dva meseca prej je na čelo policije prišla Tatjano Bobnar.
Od policije do tožilstva. In nazaj.
Kaj se je pozneje dogajalo s preiskavo, uradno ni mogoče izvedeti, saj na policiji zaradi varstva osebnih podatkov ne dajejo dodatnih pojasnil. Tožilstvo jo je vrnilo na policijo. Od leta 2021 pa je bila zadeva po naših informacijah na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU). Tam jo je nekaj časa vodil celjski kriminalist Mitja Nerat, ki je sam vrsto let delal tudi na ostalih zadevah, povezanih s TEŠ6. Po zamenjavi oblasti ga je lani poleti novo vodstvo policije čez noč za nekaj časa umaknilo z vseh preiskav.
Po informacijah iz več virov so se kriminalisti NPU v tej zadevi pretežno ukvarjali s preučevanjem več tisoč strani dolge dokumentacije, opravili pa naj bi tudi več razgovorov. Kot smo neuradno izvedeli, jim ni uspelo rekonstruirati verige odgovornosti, iz katere bi izhajal utemeljen sum kaznivega dejanja. Ali in kdaj so bili kriminalisti pri Pahorju, smo včeraj popoldne neuspešno preverjali pri nekdanjem predsedniku republike, saj izjav na to temo ne daje.
Znano je sicer, da so bili nekateri vodilni politiki iz najbolj kritičnega obdobja TEŠ6 seznanjeni tako s ključnimi dokumenti kot tudi z opozorili, kaj se utegne zgoditi s projektom. Leta 2017 je Pahor na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo poudarjal, da »ni imel nobenega razloga, da bi podvomil o projektu in pogodbi za TEŠ6«.
»Leta 2009 se je dogajalo toliko drugih stvari, ki sem se jim bolj posvetil. Tisto leto je bilo še posebej težko. Po vrsti so se zapirale tovarne, po vrsti so ljudje izgubljali službe, po vrsti so se opuščale majhne in večje investicije. Vesel sem bil, da je vsaj ena investicija v energetski sistem takrat ostala,« je takrat dejal Pahor. Specializirano državno tožilstvo bomo za pojasnila še zaprosili.
