Vetrna elektrarna na Ojstrici

"Po prebiranju vsega tega človek ostane brez besed"

STA
19. 10. 2023, 15.16
Posodobljeno: 19. 10. 2023, 15.20
Deli članek:

Nasprotniki postavitve vetrne elektrarne na Ojstrici nad Dravogradom so ob podanih stališčih pristojnih na pripombe iz javne razgrnitve ogorčeni. Med drugim opozarjajo, da Dem po novem načrtuje močnejše agregate. Dem v odgovorih izpostavlja napredek v tehnologiji in da so pridobili dodatna stališča. Na občini vztrajajo pri zaščiti vodnih virov.

Bobo
/

V okviru spomladanske javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta (DPN), okoljskega poročila in strokovnih podlag za vetrno elektrarno Ojstrica nad Dravogradom je ministrstvo za naravne vire in prostor prejelo vrsto pripomb in predlogov. Nedavno je stališča do teh objavilo v dokumentu s 115 stranmi.

"Po prebiranju vsega tega človek ostane brez besed. Zdi se mi, da so z našimi pripombami dobro zadelali svoj prej zelo luknjast osnutek DPN," je med drugim podana stališča za STA komentirala občanka Tea Lubej z Goriškega vrha, ki postavitvi vetrnih agregatov nasprotuje zaradi skrbi za zdravje bližnjih prebivalcev in vpliva na okolje. Meni, da so njihove pripombe vnesli, da pa jih v praktičnem smislu ne upoštevajo.

Izrazila je razočaranje nad dogajanjem, saj je prepričana, da investitor deluje usklajeno z ministrstvom in da občani nimajo nobene možnosti, da bi jih kdo zaščitil. Napovedala je, da bodo v postopkih uporabili vso strokovno pomoč, ki jim bo na voljo, in vsa možna pravna sredstva.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki vodi postopek priprave DPN, so za STA pojasnili, da je v skladu z zakonodajo javna razgrnitev in zbiranje pripomb v tej fazi namenjeno prav temu, da se na podlagi podanih pripomb in predlogov javnosti nadgradi osnutek uredbe o DPN v predlog uredbe o DPN. Na podlagi pripomb javnosti se dopolnijo ali dodatno izdelajo tudi potrebne strokovne podlage. Za polje vetrnih elektrarn Ojstrica so bile hkrati s pripravo stališč že dopolnjene tudi strokovne podlage, so navedli.

Lubej je opozorila tudi, da je investitor, Dravske elektrarne Maribor (Dem), v teku postopkov povečal predvideno moč treh agregatov s 3,5 megavata na 6,6 megavata po agregatu, ob tem pa po besedah Lubej vse njihove ugotovitve ostajajo popolnoma enake.

Razvoj je napredoval

Glede povečanja moči agregatov so na Dem za STA pojasnili, da je razvoj tehnologije vetrnih agregatov v zadnjem desetletju izrazito napredoval in da je veliko večjih proizvajalcev vetrnih turbin zaključilo proizvodnjo in dobavo starejših modelov.

"Zaradi transparentnosti smo že v fazi DPN zaprosili vse izdelovalce strokovnih podlag, da podajo svoja stališča do povečanja agregatov," so pojasnili v Dem. Navajajo še, da so objavljene tudi dopolnitve okoljskega poročila, ki obravnava predvideno povečanje moči in maksimalne gabarite potencialnih agregatov.

Glede opozoril občanov, da je tudi letošnja ujma pokazala ranljivost okolja ne le ob vodotokih, ampak tudi na višje ležečih območjih, kjer so se in se še soočajo z zemeljskimi plazovi, pa v Dem odgovarjajo, da poplavno dogajanje ni imelo vpliva na območje, kjer so predvideni vetrni agregati in trasa kablovoda. "Problematika plazovitosti je bila obravnavana v strokovni podlagi. Podrobne rešitve pa bodo obravnavane še v fazi projekta za izvedbo," so pojasnili.

Kaj pravijo na občini?

Stališča na podane pripombe občine je za STA komentiral tudi župan Občine Dravograd Anton Preksavec. Ker je predvideno, da se bodo povezovalne ceste gradile po vodovarstvenem območju, se je občina zavzela za absolutno zaščito vodnih virov. "Tu je odgovor dokaj pavšalen - da naj po nekih smernicah do teh vplivov ne bi prišlo," je kritičen župan. Opozoril je, da imajo na območju tri vodne vire, ki v 60 odstotkih napajajo javni vodovodni sistem občine, in da tudi pridobljena hidro-geološka študija odsvetuje kakršenkoli poseg na območju teh plitvih vodonosnikih.

Povedal je še, da je občina investitorjem ponudila tudi nekatere alternativne možnosti s področja obnovljivih virov energije, med drugim namestitev sončnih elektrarne na območje nekdanje komunalne jame v Črnečah, a se po podatkih župana po ogledih za to niso odločili.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki bo v nadaljnjem postopku priprave DPN pridobivalo mnenja nosilcev urejanja prostora in projektne pogoje, so navedli še, da končno in najpomembnejšo zaščito tako ljudi kot okolja in narave predstavlja odločba o sprejemljivosti vplivov plana, ki bo izdelana v nadaljevanju postopka.

"Sprejemljivost vpliva plana na okolje se zagotovi s celovito presojo vplivov plana na okolje. Za sprejem uredbe o DPN na vladi mora plan izkazati, da so vplivi sprejemljivi," so zapisali na ministrstvu.