Zavarovalnica Generali je spomladi kot prva med zdravstvenimi zavarovalnicami napovedala podražitev premij. Sledili sta ji Zdravstvena zavarovalnica Triglav in Vzajemna. Pri vseh treh so namreč izračuni pokazali, da zbrana vplačila ne zadostujejo za poplačilo vseh zdravstvenih storitev, ki jim jih nalagajo predpisi. A v času, ko so čakalne dobe vse daljše, zdravnikov je vse manj, inflacija pa nezaustavljivo raste, politika ni imela posluha za ideje zavarovalnic; njihovo dejavnost je vsaj del koalicijskih strank videl kot nepotrebno.
ZZZS pritrdil ponudnikom dopolnilnega zavarovanja
Vlada je z uredbo zamrznila cene dopolnilnega zavarovanja, češ da je podražitev nepotrebna, hkrati pa napovedala ukinitev tovrstnega zavarovanja. Zdravstvene storitve, katerih plačilo krijejo zdravstvene zavarovalnice, naj bi se že naslednje leto plačevale iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). A če smo spomladi s strani vladajočih strank poslušali, da ni nobenega razloga za zvišanje premij, je zdaj izračun ZZZS pokazal drugačno sliko. »Ocenjujemo, da je trenutna premija, 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek, prenizka glede na medicinsko inflacijo, ki je okrog devetodstotna. Predvidevamo, da bi se morala povišati za vsaj deset evrov,« je medijem po seji skupščine povedala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar.
Robert Golob miri s polno denarnico
Z ZZZS so ob tem medijem poslali tudi pojasnilo, da ZZZS ni predlagal povišanja fiksnega obveznega zdravstvenega prispevka, ki se na podlagi zakona uveljavi s 1. januarjem 2024 v višini 35 evrov za celotno leto 2024, in da ne potekajo nobene aktivnosti za povišanje tega prispevka, ne na ravni ZZZS ne na ravni zdravstvene politike. Po objavi podatka o primanjkljaju, ki ga ustvarja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se je hitro oglasil tudi predsednik vlade in poskušal javnost pomiriti z besedami, da ne razume razburjenja, saj naj bi bilo jasno, da bo razliko kril državni proračun, in da so sredstva že rezervirana.
Kaj pa letos?
A tudi če verjamemo predsedniku vlade, da v letu 2024 ne bo težav, ostaja odprto vprašanje leto 2023. Zdravstvene zavarovalnice, ki so zaradi uredbe o zamrznitvi cene zavarovanja na 35 evrov sprožile postopek za oceno ustavnosti, lahko letos pričakujejo negativen poslovni rezultat. V zavarovalnici Vzajemna ocenjujejo, da bodo leto 2023 zaključili z okoli 30 milijoni evrov izgube pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, kar naj bi po njihovem mnenju ogrozilo tudi stabilnost financiranja zdravstva. O tem, da bodo s preteklimi dobički le težko pokrili letošnji primanjkljaj, so že spomladi povedali tako pri zavarovalnici Generali kot pri zavarovalnici Triglav.
Kdo bo kril izgubo?
Ob tem se pojavlja vprašanje, kdo bo zavarovalnicam kril izgubo, nastalo v letu 2023. Veliko bo odvisno od odločitve ustavnega sodišča. Tako Vzajemna kot Generali in Triglav so po tem, ko jih je zavrnilo upravno sodišče, konec junija na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »Verjamemo, da smo podali celovite in konkretne argumente, ki jih bo sodišče upoštevalo in odločilo, da je Uredba neustavna, saj brez stvarno utemeljenega razloga posega v svobodno gospodarsko pobudo. Ukrep zamrznitve cene je tudi nesorazmeren, saj bi vlada lahko za dosego istega cilja določila milejše ukrepe, posegla pa je po najmočnejšem. Uredba je nezakonita, saj ni skladna z določbami Direktive Solventnost II, ki določa, da mora biti višina premije zadostna, da lahko zavarovalnica izpolni svoje obveznosti do zavarovancev,« so povedali pri Vzajemni. Sodišče je na temo zamrznitve cen zavarovanj zasedalo že večkrat, nazadnje 5. oktobra, a odločitve še ni sprejelo. Tako zavarovalnice kot vlada so bile naprošene, naj dopolnijo dokumentacijo, ki so jo predložile ustavnemu sodišču, izračun ZZZS pa je močan argument v prid zavarovalnic.
Čakanje na ustavno sodišče
O odločitvi sodišča sicer ne želi špekulirati nihče, a če sodišče Uredbo odpravi, se utegne zgoditi, da bomo zavarovanci dobili položnice za plačilo razlike med zamrznjenimi cenami in cenami, ki so jih aprila in maja sprejele zavarovalnice. Ob sprejetju uredbe namreč zavarovalnice cen uradno niso znižale, ampak le omejile znesek plačila na tistega, ki je določen v uredbi. Vse tri zavarovalnice smo povprašali, kdo bo plačal razliko v primeru, da sodišče odloči v njihovo korist, a nam odgovora niso želeli dati. Kot pravijo, je vse odvisno od sodišča. Možnosti, da položnice dobijo zavarovanci, torej ne želi izključiti nihče.
