V medijih in na medmrežjih je moč zaslediti, da posamezni izvajalci gradbenih del in obrtniki želijo izkoristiti stisko ljudi, prizadetih v naravnih ali drugih nesrečah, in jim ponujajo izvedbo določene storitve ob plačilu avansa. Te kasneje ne opravijo, prav tako ne vrnejo denarja.
Tržni inšpektorat s preventivnimi nasveti nad zavajanje potrošnikov, prizadetih v nesrečah
Na tržnem inšpektoratu tako priporočajo, da potrošnik najprej preveri, ali gre za izvajalca, ki je registriran – s tem izloči možnost dela na črno. Priporočajo tudi brezgotovinsko plačevanje, saj na ta način za opravljenim plačilom ostane sled. S pomočjo te potrošnik dokaže, kdaj, koliko in komu je bilo plačano.
»Z izvajalcem naj potrošniki komunicirajo preko elektronskih sporočil, saj tako lažje dokažejo dogovorjeno. V tem kontekstu je nujna tudi pisna ponudba za izvedbo del, na kateri so specificirane posamezne faze izvedbe,« je jasna glavna tržna inšpektorica Andreja But.
Ta pravi, da potrošnikom na inšpektoratu svetujejo tudi preverjanje določenega izvajalca pri znancih, prijateljih v lokalnem okolju in preko raznih forumov, prav tako pa opozarja na znak, ki pogosto napoveduje težave pri izvedbi: »Če je podjetje že v fazi pridobivanja informacij oziroma ponudbe slabo odzivno, je potreben premislek o nadaljnjem sodelovanju s takšnim podjetjem.«
Glavna tržna inšpektorica opozarja
Butova opozarja na določila Kazenskega zakonika, ki v 211. členu opredeljuje znake goljufije: »V kolikor ste v situaciji, ko vam je izvajalec z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi prikrival dejanske okoliščine in namenoma povzročal zmoto, se lahko kaznuje tudi z zaporom do treh let.« Če dejanje izvajalca oziroma podjetja izpolnjuje določila omenjenega člena, gre torej za kaznivo dejanje, ki se ga naznani policiji in se nato izpelje kazenski postopek preko sodišča.
Ni nujno, da gre za goljufijo
Ni pa nujno, da gre za goljufijo, še dodaja glavna tržna inšpektorica: »Če izvajalec pogodbe ne izpolni, ima tržni inšpektorat pristojnost, da izvajalcu naloži, da potrošniku vrne plačano kupnino zaradi neizpolnitve – seveda v primeru, če se potrošnik odloči odstopiti od pogodbe.«
Podlaga za takšno odločitev je 29. člen Zakona o varstvu potrošnikov. »Lahko gre tudi za nepošteno poslovno prakso, kjer podjetja zavajajo glede glavnih značilnosti izvedbe del,« pa razlaga Butova in pove, da v okviru tega lahko tržni inšpektorat takšno poslovno prasko z odločbo prepove. »Seveda to le v primeru, da ta še traja oziroma je tik pred tem, da se uporabi, sicer pa lahko inšpektorat zoper podjetje ukrepa z izrekom globe,« še dodaja.
