Z električnimi skiroji so povezane številne težave, vse od njihovih osnovnih lastnosti do neustrezne infrastrukture in tudi predpisov. Tako je Ivan Kapun iz generalne policijske uprave povedal, da so dejansko šele lani dobili neka osnovna pravila ravnanja z e-skiroji: »Kar se oblikuje na hitro, je po navadi tudi še pomanjkljivo. A v policiji ugotavljamo, da na eni strani vozniki e-skirojev ne upoštevajo cestnoprometnih predpisov, na drugi strani pa je tudi nadzor zelo pomanjkljiv.« Dodaja, da policisti pri svojem delu vidijo veliko žalostnih in tudi tragičnih posledic mikromobilnosti. »E-skiroji so nestabilna vozila in zahtevajo zelo preudarno vožnjo. Žal se število nesreč s temi vozili povečuje, lani smo imeli tudi dve smrtni žrtvi. In po navadi govorimo o mlajših voznikih, kar je najbolj tragično,« dodaja Kapun.
Za svojo varnost in varnost drugih
Kirurg Andrej Strahovnik iz bolnišnice Celje pravi, da je v nesrečah z e-skroji najbolj ogrožen predel telesa glava. Kar 40 odstotkov vseh poškodb do zdaj je bilo povezanih z glavo, a je le pet odstotkov ponesrečencev nosilo zaščitno čelado. Vse skupaj je ponazoril tudi s fotografijami ponesrečencev, ki jih sicer praviloma ne kažejo, sploh ne mlajšim, a včasih, kot je dejal, je treba mladino, ki je daleč največji uporabnik e-skirojev, tudi malce »šokirati« s posledicami nesreč. Poleg tega ga zelo skrbi dejstvo, da je bilo 30 odstotkov udeležencev v nesrečah pod vplivom alkohola.
Varljiv občutek nadzora
Ana Cergolj Kebler iz zavarovalnice Triglav pa pravi, da je treba v prometu z e-skroji še bolj opazovati okolico, razumeti dogajanje in hitro najti rešitve za kritične situacije. »Pri mladih je pogosto prisoten varljiv občutek obvladovanja hitrosti. Mislijo, da jo obvladujejo, pa je ne. V urbanem kaosu je treba še bolje predvidevati, opazovati. Mladina ima neverjetno sposobnost spreminjanja vedenja. Hitro se lahko postavijo tudi v bolj varno vlogo, le spodbudo potrebujejo,« dodaja.
David Razboršek iz zavoda Vozim, tudi sam invalid na vozičku, sicer meni, da ni najbolj umestno vprašanje, ali je e-skiro varen ali ne, pomembnejše je vprašanje, kako narediti infrastrukturo bolj varno. Ozaveščanje in preventiva na terenu zanj največ štejeta, v ta okvir pa spada tudi prototip varnejšega e-skiroja, ki so ga razvili v šolskem centru Celje skupaj s še nekaj šolami. Skiro je med drugim opremljen z vzmetenjem, kot glavna izboljšava pa je nameščeno tipalo na krmilu, ki v primeru, da voznik levo roko umakne s krmila, po štirih sekundah prekine delovanje skiroja.
Zato so zdaj tudi zagnali preventivno akcijo pod geslom »Ne bluzi, z glavo kruzi«, kjer opozarjajo na prepogosto iskanje opravičil za nesrečo, namesto da bi iskali vzroke, zakaj se je zgodila.
