Kongresa se je udeležilo več kot 800 udeležencev iz več kot 80 držav. »Pri preprečevanju samomora ima vsak posameznik v družbi pomembno vlogo,« je poudarila izr. prof. dr. Vita Poštuvan z oddelka za psihologijo Univerze na Primorskem.
Geslo letošnjega kongresa Svetovne zveze za preprečevanje samomora se je glasilo Moč združevanja. »Veliko smo se pogovarjali o spremenjenih družbenih razmerjih, kako se je v preteklih letih povečala osamljenost, kako se odnosi med ljudmi zrcalijo v samomorilnem vedenju ter kako je epidemija koronavirusa vplivala na indikatorje duševnega zdravja. Pravzaprav še ne vemo, kakšne bodo dolgoročne posledice epidemije na samomorilska nagnjenja,« je bistvo letošnjega kongresa strnila dr. Poštuvan, priznana raziskovalka samomorov, ki sicer poučuje na oddelku za psihologijo na Univerzi na Primorskem.
»V koraku s časom samomor ostaja kompleksen družbeni problem, ki zahteva premišljen pristop, ozaveščanje in sodelovanje vseh družbenih razredov,« je poudarila Poštuvanova. »Izmenjevali smo mnenja o tem, kakšen vpliv imajo mediji in družbena omrežja na samomorilsko vedenje, konkretno pri mladostnikih – mediji sooblikujejo mnenja in stališča, znano pa je, da neodgovorno medijsko delovanje povečuje samomorilno vedenje –, ter kako zacementirati preventivne akcije prek tovrstnih platform. Naša želja je, da bi bili v koraku s časom,« je pojasnila in dodala, da so si na kongresu prizadevali za povezovanje vodilnih strokovnjakov, predstavili so jim tudi alternativne oblike spoprijemanja s samomorilnim vedenjem, kot so tehnike za relaksacijo, jogo in pilates, ter organizirali spominsko obeležje za tiste, ki so zaradi samomora izgubili svojca ali svojce.
Stopnja samomora je najvišja med starejšimi od 80 let
Na vprašanje, ali je v sodobni družbi samomor bolj ali manj pogost, kot je bil nekoč, je strokovnjakinja odgovorila: »Globalno gledano, trend nekoliko upada, vendar je težko posploševati, saj je odvisno od posameznih držav, regij, starostnih skupin. Stopnja samomorov tudi niha iz leta v leto. Če pogledamo po starostnih skupinah, se stopnja povečuje med mladostniki, najhuje pa je med starostniki, ki so starejši od 80 let.«
Po njenih besedah se je v preteklih 20 letih količnik samomora zmanjšal tudi zaradi pozitivnih učinkov preventivnih programov. »Še vedno pa obstajajo države, kot so ZDA, kjer ogromno vlagajo v preventivo, a število ljudi, ki si prostovoljno vzamejo življenje, tam še vedno narašča,« je opozorila.
Kako ga preprečiti?
»Ena od ključnih stvari pri uspešnem preprečevanju samomora je, da smo ljudje dobro ozaveščeni, znamo pristopiti do nekoga, ki je v stiski, prepoznati znake stiske. Pri preprečevanju samomora ima vsak posameznik v družbi pomembno vlogo,« je bila jasna Poštuvanova. »Precej lahko naredimo tudi s tem, da živimo kakovostno življenje, da smo do drugih prijazni in da negujemo medosebne vezi – to je tisto, kar v težkih trenutkih pomaga, da ne izgubimo upanja.«
Povprašali smo jo tudi o tem, ali drži splošno prepričanje, da smo Slovenci in Slovenke nagnjeni k samomoru. »Rekla bi, da je to mit, ki je nastal v osemdesetih letih. Takrat se je pojavil tudi izraz 'samomorilski karakter' ljudi. Zdaj se tovrstnim in podobnim izrazom poskusimo ogniti. S takšnimi izrazi pravzaprav tudi namigujemo, kakšna je rešitev za ljudi v stiski. Bolje je, da si pravimo, da smo kleni, močni in si pomagamo med sabo,« je povedala Poštuvanova.
Dan povezovanja
Kongres, ki je potekal pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, je z nagovorom odprl dr. Rory O'Connor, predsednik zveze IASP, ki je poudaril pomen kongresa za evropsko in mednarodno strokovno javnost. Na slovesnem odprtju so udeležence nagovorili še rektorica Univerze na Primorskem dr. Klavdija Kutnar, predstavniki ministrstva za zdravje, Občine Piran, WHO, American Association of Suicidiology. Zaključni nagovor dr. Diega de Lea, ki je prisotne pozdravil v imenu Slovenskega centra za raziskovanje samomora, je poudaril pomen raziskovanja ter preučevanja tako samomora kot ustvarjanja novih oblik pomoči, podpore in izboljševanja duševnega zdravja.
