Preiskovalna komisija je namreč oktobra lani na seznam prič uvrstila tudi poslanca Mahniča in tedanjega poslanca SDS Janeza Magyarja. Ker pa sta bila oba člana preiskovalne komisije, ju je državni zbor s tega mesta razrešil in jima je članstvo v njej prenehalo. Mahnič je zoper sklep DZ sprožil upravni spor in vložil ustavno pritožbo. Vendar po poročanju portala N1 na ustavnem sodišču ni uspel. Senat ustavnega sodišča je namreč v začetku septembra soglasno sklenil, da se ustavna pritožba ne sprejme v obravnavo.
Poslanec je v pritožbi poudaril, da je bil predlog sklepa o njegovi razrešitvi z mesta člana preiskovalne komisije oblikovan na osnovi določil zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, za katere je ustavno sodišče v preteklosti ugotovilo neskladnost z ustavo. Ocenil je tudi, da gre pri ravnanju DZ v širšem pomenu za poseg v mandat in delo poslanca ter posledično tudi za poseg v volilno pravico. Prav tako je navedel, da pred komisijo še ni bil zaslišan, šele dejansko zaslišanje pa da bi lahko bilo razlog za njegovo razrešitev.
Senat ustavnega sodišča je Mahničevo vlogo obravnaval kot ustavno pritožbo, vloženo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Izpostavil je, da ustavno sodišče sprejme ustavno pritožbo v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Vendar pa poslanec po navedbah senata tega, da imajo kršitve človekovih pravic zanj hujše posledice, niti ni zatrjeval, tudi po naravi stvari pa ni očitno, da bi njegova razrešitev z mesta člana preiskovalne komisije zanj pomenila hujšo posledico.
Prav tako Mahničeva ustavna pritožba po ugotovitvah senata ustavnega sodišča ne odpira pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ki presega pomen konkretne zadeve. Ob tem je senat navedel zatrjevanje poslanca SDS, da bi bil lahko razrešen šele, ko bi ga preiskovalna komisija dejansko zaslišala, iz česar da izhaja, da Mahnič sami razrešitvi ne nasprotuje.
Senat ustavnega sodišča je izpostavil tudi člene zakona o parlamentarni preiskavi, ki urejajo postopek izločitve. Iz teh po njegovih besedah izhaja, da je moral poslanec zaradi nezdružljivosti položajev priče in članstva v preiskovalni komisiji prenehati z delom v tej komisiji že s sprejetjem dokaznega sklepa. DZ ga je nato s sklepom le še formalno razrešil s položaja člana preiskovalne komisije, še poroča N1.
