Razlika je bila le v barvi tekočine, ki je tokrat pritekla iz odtoka na brežini ob Merkurju. Bila je rumena, smrdela pa je po kislem, pokvarjenem vinu. »Pa saj gre samo za vino, ki je naravno in neškodljivo. Vse se bo razgradilo,« dogajanje komentirajo »poznavalci« na družbenih omrežjih. Pa je res tako?
Zadeve sploh niso tako preproste, izvemo pri Hakimu El Khiarju iz podjetja Aqua Lab, ki za koprsko občino opravlja meritve v Badaševici.
»Tudi ko pride v vodo velika količina organske snovi, se poruši ravnovesje v ekosistemu. To posledično povzroči gnitje, saj se raven kisika zelo zniža. Takšne razmere seveda pobijejo živa bitja,« pojasnjuje strokovnjak.
Mešanje vodnih mas zaradi plime in oseke
Spremembe so opazne tudi pri ribah, saj se ob pomanjkanju kisika pomikajo proti površju in hlastajo po zraku. Ko sva se v ponedeljek srečala na terenu ob Badaševici, je bilo že opaziti temnejšo obarvanost vode, ob strugi so se širile neprijetne vonjave.
»Vsi kemični procesi so povezani in si sledijo. Rešitev je v povečanju vsebnosti kisika v vodi, saj se tako poskuša vzpostaviti ravnovesje in preprečiti gnitje. Še najboljše bi bilo, če bi čim prej močno deževalo, ker bi to razredčilo organsko snov in bi poskrbelo za povečanje ravni kisika,« pravi El Khiar.
Badaševica je poseben vodotok, saj ima pri premikanju vodne mase pomembno vlogo tudi morje, v katerega se steka. Ob plimi se vodna masa premika gorvodno po reki, ko je oseka, pa v nasprotno smer proti izlivu v morje.
Če tega mešanja in premikanja vodnih mas ne bi bilo, bi bila v še slabšem stanju. Ker ni veliko pritokov v reko, pa še tam, kjer so, so vnesene količine vode tako rekoč neznatne, bi bila Badaševica brez »pomoči« morja mrtva reka. Dobesedno.
Splošno zdravstveno stanje Badaševice ni tako slabo
Podjetje Aqua Lab vsaka dva dneva na šestih lokacijah v Badaševici, na območju med Vinakoprom in barom Mandrač, meri različne parametre. Ugotavljajo vsebnost kisika na površini in 30 centimetrov pod vodno gladino, merijo pH – torej kislost in bazičnost, pa temperaturo zraka in vode. »Splošno zdravstveno stanje Badaševice sploh ni tako slabo, če ne bi prihajalo do teh nepotrebnih izpustov,« ocenjuje El Khiar.
Pravi, da je letos nekaj težav povzročilo tudi obilno deževje, ki je z okoliških njiv spiralo gnojila z visoko vsebnostjo dušika, fosforja in nitratov. To je povzročilo razvoj zelenih alg, ki so najprej prekrile gladino Badaševice, ko so odmrle, pa so se posedle na dno.
Pozimi, ko je prezračenost vodotoka večja, so razmere v Badaševici boljše kot poleti. Tudi zato običajno že konec spomladi v Badaševici zaženejo posebne turbine, ki vodi dodajajo kisik in s svojim delovanjem simulirajo učinek slapa. »Turbine v vodo dovajajo 32 kubikov zraka na uro. Gre za mikro in nano mehurčke, ki ostanejo v vodi dlje časa, kot bi ostali veliki mehurčki,« El Khiar opiše metodo, s katero Badaševici pomagajo pri vzdrževanju okoljskega ravnovesja.
Ko se nutrije odselijo iz Badaševice, je nekaj narobe
Konec avgusta lani, ko se je Badaševica čez noč obarvala v temno barvo, na gladini pa so se pojavile bele lise, so izmerili, da je vsebnost kisika v vodi padla s 60 odstotkov, kolikor je znašala pred tem dogodkom, na zgolj en odstotek.
Zgovorni so tudi podatki, iz katerih je razvidno, da je bila vsebnost kisika 12. septembra še 80-odstotna, dan pozneje, ko je prišlo do »vinskega« izlitja v Badaševico, pa se je ta raven kar hitro nižala in naposled pristala na 15,5 odstotka.
Še bolj skrb vzbujajoč je podatek meritev ob sobotnem izlitju rumene tekočine, ki kaže, da je bila vrednost pH le 4,4. »To je zelo kislo okolje, ki škoduje živalim in rastlinam. Običajna vrednost v Badaševici je pH 8 in mora biti čim bolj nevtralen, da se ohranja primerno ravnovesje,« opozarja Hakim El Khiar.
In še zanimivost: ko se v Badaševici zgodijo nenadne spremembe zaradi izpustov različnih snovi in se poruši ravnovesje v ekosistemu, nutrije za nekaj časa zapustijo območje ter se odselijo v manj onesnažene kanale v mestu in okolici.
