"Ocenjujemo, da je na področju kmetijstva škode za okrog 145 milijonov evrov, prizadetih je več kot 2700 kmetijskih gospodarstev," je v izjavi za slovenske novinarje v Bruslju povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Šinko. Škoda je po njenih besedah v kmetijstvu nastala predvsem na zemljiščih, objektih, opremi in strojih. Težave so tudi z zalogami krme, gnojil in semen, pa tudi pri oddaji mleka.
V gozdarstvu so bile poškodovane predvsem gozdne ceste, ki v nekaterih primerih predstavljajo edini dostop do kmetijskih gospodarstev, je pojasnila ministrica. Poškodovanih je bilo okoli 1700 kilometrov gozdnih cest, škoda pa znaša okoli 50 milijonov evrov. Poleg tega je bilo poškodovanih še okoli 1,5 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov.
V ribištvu, kjer so bili poškodovani predvsem objekti, ribogojnice in oprema, pa tudi prostoživeče in gojene ribe, škodo ocenjujejo na okoli šest milijonov evrov.
Krizna rezerva za letos je že izkoriščena
Šinko je škodo v kmetijstvu, ki je nastala v avgustovskih poplavah, v začetku meseca na neformalnem zasedanju v Španiji že predstavila pristojnemu evropskemu komisarju Januszu Wojciechowskemu, danes pa bo s škodo seznanila še svoje ministrske kolege iz drugih članic.
Kot je pojasnila, se pogovarjajo predvsem o proračunu za prihodnje leto, saj je krizna rezerva za letos že izkoriščena. V njej je bilo Sloveniji dodeljenih 1,23 milijona evrov. Za odpravo posledic poplav bodo namenili tudi ta sredstva, pri čemer je mogoče iz nacionalnega proračuna dodati 200 odstotkov sofinanciranja, je povedala Šinko.
O tem, kako hitro in koliko sredstev bo Sloveniji na voljo iz kmetijske rezerve za prihodnje leto, pa ministrica ni mogla konkretno govoriti. Kot je dodala, nameravajo sredstva za pomoč kmetom po poplavah prerazporediti tudi iz programa razvoja podeželja, ki je del skupne kmetijske politike. Ministrica od Evropske komisije pričakuje pomoč in prožnost pri ukrepih, ki jih pripravljajo v okviru tega programa.
