Razpis za izbiro izvajalca za izvedbo javnega natečaja za priobalni pas Koper–Izola je objavila izolska občina, pogodbo z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je vredna 64.967 evrov, pa sta podpisala oba župana, izolski Milan Bogatič in koprski Aleš Bržan. Zbornica mora zdaj pripraviti javni odprti projektni anonimni enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve ter tudi izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za ureditev priobalnega pasu med avtokampom Jadranka in kopališčem Žusterna.
Ni še znano, ali na novo načrtujejo podobo klopi in sanitarij ali pa se v glavah odločevalcev že snujejo novi gostinski lokali, pomoli za kopalce, površine za sončenje ... Nekatere bi veselilo, če bi v navdih služila komercialno zasnovana plaža pred Miljami s svojimi pomoli, lokali, igrali, ležalniki in fitnesom na prostem. Drugi si Milj ali še ene Žusterne oziroma Svetilnika sploh ne želijo, pač pa hrepenijo po podobi, ki bo čim bližje naravi. Odziv javnosti bodo odgovorni dobili vsaj na javni razstavi, ki bo sledila po prejemu elaboratov, prej ali slej bo tudi znano, koliko komercialnih vsebin želita občini pripeljati na nekdanjo obalno cesto.
Lega ob morju, ki je nima vsak
Barbara Klinkon Škrbina iz izolske občine pojasnjuje, zakaj je za obe občini priobalni pas med Izolo in Koprom poseben: »Predstavlja enoten prostor, ki sega na območji dveh različnih občin, Kopra in Izole, predstavlja prostor, ki ima različna izhodišča 'pokritosti' s prostorskimi akti. Z vidika urejanja prostora predstavlja unikaten prostor, saj ima razgled ter zaradi lege ob morju, naravnih vrednot in bogate kulturne dediščine zahteva posebno pozornost.«
S prepovedjo prometa se je začelo zavedanje, da je treba prostor smiselno programsko in oblikovno preurediti oziroma urediti na novo, dodaja Barbara Klinkon Škrbina. Nekaj korakov v to smer sta občini že storili. Imata akcijski načrt in projektno nalogo za skupno načrtovanje priobalnega pasu Koper–Izola, ki je nastala februarja 2022, od lanskega novembra pa tudi dogovor o izvedbi javnega projektnega natečaja, ki bo objavljen kmalu.
Klif, pozejdonka, Parenzana
Občini morata pri iskanju strokovno najprimernejših rešitev za ureditev območja med kampom Jadranka in Žusterno upoštevati veljavno prostorsko in drugo zakonodajo, Pomorski prostorski plan Slovenije in veljavne občinske prostorske akte oziroma akte, ki so še v uporabi. Izdelovalec projektne dokumentacije za ureditev priobalnega pasu bo moral v nalogo vključiti vsebine, ki bodo dopolnjevale in nadgrajevale to, kar imamo zdaj, ter bodo uporabne tako domačinom kot turistom. Gre za urejanje obalne promenade s posameznimi programskimi točkami in površinami za rekreacijo, predvsem za kopanje. V vsebine morata biti vključena aktivno varovanje narave, predvsem klifa in rastišča pozejdonke, ter predstavitev kulturne dediščine, zlasti nekdanje ozkotirne železnice Parenzane in območja arheološke dediščine.
