Pregled 200 plačilnih list je je pokazal so te še vedno nepregledne, delavkam in delavcem nejasne, več postavk je nerazumljivih, večina delavcev pa niti ne ve, kako delodajalec plačo sploh obračuna.
Poleg napak pri obračunu stroškov prevoza na delo so opazili še napake pri neizplačilih dodatkov na delovno dobo, napačno obračunane dodatke do minimalne plače, kršitve pri izplačilu nadur in skrivanje nadur v stimulaciji.
Plačilne liste so pri svetovalci ZSSS preverjali v 14 slovenskih mestih, a je bilo kar 90 vprašanj povezano ravno z njimi, iskalce nasvetov pa je zanimalo še odpoved delovnega razmerja, morebitne odpravnine, razporejanje delovnega časa in upokojevanje.
»Glede na to, da gre praviloma za sistemske nepravilnosti, predpostavljamo, da niso narobe obračunane samo posamezne plačilne liste, ampak verjetno kar vse v istem podjetju,« še pravijo na ZSSS.
Delavcem svetujejo, naj se dobro pozanimajo
Tistim, ki niso člani sindikata ali v katerih podjetju ni organiziranega sindikata, so predlagali, kaj naj sporočijo delodajalcu, oz. so predlagali, da se v sindikat včlanijo. ZSSS bo sicer stopila v stik z zaupniki iz podjetij, kjer so ugotovili nepravilnosti, da jim pomaga sanirati napake, končna možnost pa je tudi prijava kršitev inšpekciji za delo.
»Kar nekaj obiskovalcev ni želelo razkriti podjetja, iz katerega prihajajo,« pravijo v ZSSS, čeprav so vsem zagotovili zaupnost pri obravnavi podatkov in brez soglasja delavke ali delavca ne bodo storili ničesar.
Pozvali bodo tudi inšpekcije
Glede na veliko število vprašanj in ugotovljenih nepravilnosti bodo izvedli dodatno izobraževanje svojih zaupnikov, inšpekciji za delo pa bodo posredovali iniciativo za usmerjene preglede s ciljem preventive.
V ZSSS poudarjajo, da je plačilna lista verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec ali delavka predlaga sodno izvršbo. Njene sestavine določa zakon o delovnih razmerjih in čeprav se plačilne liste med seboj razlikujejo, morajo vsebovati enake osnovne podatke o plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov v zvezi z delom in druge prejemke, obračun in plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost ter plačilni dan.
Svetujejo tudi, naj zaposleni najprej preveri, koliko znaša osnovna bruto plača na plačilni listi in ali se ujema z osnovno plačo v pogodbi o zaposlitvi. Če obstaja kolektivna pogodba dejavnosti, mora delavka ali delavec preveriti, v kateri tarifni razred spada.
Potem sledijo dodatki, ki morajo biti zapisani v pravilnih odstotkih, ti pa se morajo ujemati s kolektivno pogodbo. Del dodatkov (npr. za nedeljsko, nočno in praznično delo) ureja tudi zakon o delovnih razmerjih.
Nepravilnosti je več tam, kjer sindikat nima vpogleda
Kot pravi predsednica ZSSS Lidija Jerkič, nepreglednost in različnost plačilnih list ter hkrati velika raznovrstnost plačilnih nesistemov vpliva na seznanjenost delavk in delavcev s tem, koliko in zakaj so plačani za svoje delo. »Sindikati v tem kontekstu svojim članom in članicam dnevno pregledujemo plačilne liste. Nepravilnosti je še bistveno več tam, kjer vpogleda nimamo in nismo organizirani,« je dejala in dodala, da bi bil na sistemski ravni smiseln premislek o vsaj delnem poenotenju plačilnih list in rednih usmerjenih pregledih inšpekcije za delo.
