Švarc Pipan je na novinarski konferenci naznanila, da bodo predlog zakona v državni zbor vložili po rednem postopku. Gre za zakon, s katerim vlada Roberta Goloba izpolnjuje eno od »ključnih koalicijski zavez, namreč da bomo ustavili tiste prekrškovne postopke iz obdobja pandemije covid-19 in povrnili globe, ki so bile plačane oziroma iztirjane v teh postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bili predvsem zaradi kršitve načela zakonitosti v neskladju z ustavo,« je pojasnila Švarc Pipan.
Ustavno sodišče je namreč ugotovilo neustavnost nekaterih določb Zakona o nalezljivih boleznih in Zakona o javnih zbiranjih, na podlagi katerih je vlada Janeza Janše sprejemala odloke, ki so služili kot vsebinska pravna podlaga za prekrškovne postopke.
Ureditev temelji na analizi pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih proti posameznikom zaradi kršitev ukrepov zoper virusno bolezen covid-19, in izhodiščih za pripravo normativnih rešitev, ki jih je sprejela vlada na seji 24. novembra 2022, je pojasnila pravosodna ministrica, ki je dodala, da je bilo v analiziranem obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 na izkazano neustavnih pravnih podlagah uvedenih nekaj več kot 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal približno 5,7 milijona evrov.
Približno 30 odstotkov glob v skupnem znesku nekaj več kot 1,7 milijona evrov je že bilo prostovoljno plačanih oziroma izterjanih. Približno 70 odstotkov izrečenih glob ostaja v prisilni izterjavi. Gre za skupni znesek v višini skoraj 4 milijone evrov. Kot je še pojasnila, so med ključnimi rešitvami predlaganega zakona »ustavitev vseh tekočih prekrškovnih postopkov, ustavitev postopkov v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist in ustavitev postopkov v zvezi z reševanjem nadomestnega zapora, pa tudi ustavitev postopkov prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka.« Zakon predvideva tudi povračilo že izplačanih glob v celoti ter povračilo stroškov prekrškovnih postopkov in stroškov prisilne izterjave in odvzete premoženjske koristi.
Časovnica po navedbah ministrice še ni znana. Ker so zakon vložili po rednem postopku, bi ga lahko v državnem zboru sprejeli v nekaj mesecih, in če ne bo kakšnih zapletov, bi se lahko začel izvajati proti koncu leta. Švarc Pipan je še enkrat ponovila, da gre izključno za tiste prekrškovne postopke, ki so bili uvedeni na podlagi neustavnih določb.
Čim manj birokracije
Po poročanju STA je predvidena tudi sanacija pravnih posledic v zakonu zajetih prekrškov, in sicer avtomatični izbris podatkov iz evidenc prekrškovnih organov in evidence pravnomočnih odločb sodišč, v času od uveljavitve zakona do dejanskega izbrisa podatkov pa se ti podatki ne bodo vključevali v potrdila izdajanja iz prekrškovnih evidenc.
Osnovna vodila predlagane ureditve so vodenje postopkov po uradni dolžnosti, avtomatizem in predvsem čim manj birokratskih obremenitev za upravičence. Sodelovanje upravičencev je tako predvideno zgolj tam, kjer je to nujno potrebno, denimo za sporočanje pravilnega plačilnega računa ter glede priglasitve bančnih stroškov, prisilne izterjave globe in stroškov postopka.
Pristojni prekrškovni organi bodo tako pripravili in upravičencu poslali informativni izračun o izplačilu globe in stroškov, zoper katerega bo imel upravičenec možnost ugovora, zoper odločbo o izplačilu pa bo upravičencem zagotovljena tudi možnost upravne pritožbe v roku 15 dni na pristojno ministrstvo, še poroča STA.
