Za slednjega, kot že ime pove, se ljudje vključujemo po lastni odločitvi. In ločeno plačujemo pri izbrani zavarovalnici. A je tudi to tako rekoč nujno, če se želimo izogniti visokim stroškom, ki nas lahko doletijo v primeru zdravljenja. Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč 100-odstotno krije le nekatere storitve, za velik del je treba doplačati, in to bodisi iz malhe prostovoljnega zavarovanja bodisi neposredno iz žepa pacienta.
Zneski, ki jih mesečno plačujemo za obvezno zavarovanje, so različni in odvisni od našega statusa: ali smo zaposleni, samozaposleni, brezposelni. Delno ga kot obvezne prispevke za socialno varnost plačujejo delodajalci in delno zaposleni, samozaposleni, kmetje ..., lahko tudi država iz javnih sredstev. Tega prispevka pa se ne plača za otroke, ki so zavarovani preko enega od staršev. Kot je razvidno iz letnega poročila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in priložene tabele, so lani zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje mesečno plačevali od 29 do 276 evrov, na letni ravni pa je to znašalo od 348 do 3.312 evrov. Vseh zavarovancev je bilo 1.594.731, ki so skupaj v blagajno ZZZS prispevali dobre 3,5 milijarde evrov.
V povprečju kritih 80 odstotkov
Seznam storitev, ki so iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krite v polnem obsegu in torej zanje ni treba doplačati, je določen v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Med njimi so zdravstveno varstvo otrok, nujna medicinska pomoč, presejalni in preventivni programi, patronažni obiski na domu, zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom, obvezna cepljenja, zdravljenje in rehabilitacija malignih ter mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, paraplegije, tetraplegije, cerebralne paralize, epilepsije, hemofilije, duševnih bolezni, razvitih oblik sladkorne bolezni ter multiple skleroze in psoriaze. »Storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti, kot sta obisk osebnega zdravnika družinske medicine ali obisk ginekologa, so na podlagi zakona iz obveznega zdravstvenega zavarovanja praviloma krite v višini 80 odstotkov vrednosti storitve, razen kadar gre za nosečnost in kontracepcijo ter zdravljenje malignih in drugih omenjenih mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, ki so, kot rečeno, krite v celoti,« razlaga Damjan Kos iz ZZZS. »Številne storitve se torej iz OZZ financirajo le v določenem deležu od njihove vrednosti, in sicer od 50 do 90 odstotkov, razliko do polne vrednosti pa morajo plačati zavarovane osebe iz lastnih sredstev, lahko pa se za doplačilo zavarujejo s prostovoljnim oziroma dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. V tem primeru doplačilo krije zavarovalnica, pri kateri ima oseba sklenjeno takšno obliko zavarovanja.«
Če se zaplete, cene poletijo v nebo
Največ 50 odstotkov stroškov ZZZS krije pri nakupu očal za odrasle in pri zobni protetiki, do 60 odstotkov za nenujne reševalne prevoze, najmanj 70 oziroma 80 odstotkov za specialistično-ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja ter za storitve v zvezi z umetno oploditvijo in umetno prekinitvijo nosečnosti, najmanj 90 odstotkov pa za intenzivno terapijo ali zdravljenje v tujini. »Dejstvo je, da so doplačila v osnovni zdravstveni dejavnosti, npr. za obisk zdravnika, relativno nizka, torej zgolj nekaj evrov, ko gre za bolnišnično zdravljenje, pa zlahka narastejo tudi na nekaj tisoč evrov,« pravi Kos.
Pri zavarovalnici Generali za primer navajajo nekaj cen posameznih posegov in storitev, ki pa so, opozarjajo, zgolj okvirne in se lahko med posameznimi bolnišnicami nekoliko razlikujejo. V primerjavi z vsemi drugimi bolnišnicami v Sloveniji sta po njihovem še vedno najdražja UKC Ljubljana in UKC Maribor. »Za en bolnišnični dan, torej za nastanitev in hrano, bo oseba brez sklenjenega dopolnilnega zavarovanja iz lastnih sredstev doplačala od dobrih 15 do 30 evrov, poleg bivanja pa jo čaka še doplačilo za različne operativne posege, ki se zaračunavajo ločeno: za poseg abortusa, ki ni zdravstvene narave, kar pomeni, da ni nujno medicinsko indiciran in se je pacientka zanj odločila prostovoljno, bo iz lastnih sredstev odštela slabih 75 evrov plus strošek enodnevne hospitalizacije. Za popravilo zob bo treba doplačati od 69 evrov dalje, za posege v ustni votlini in razne operacije čeljusti pa se doplačila za dopolnilni del gibljejo od 131 in vse do 454 evrov, če pride do zapletov.«
Kdaj preoblikovanje zdravstvenega zavarovanja?
Poglejmo si še strošek laserske odstranitve kamnov iz sečevoda brez sklenjenega dopolnilnega zavarovanja. »Pacient v bolnišnici ostane od štiri do sedem dni, kar pomeni, da bo za tamkajšnje bivanje doplačal približno 17 evrov na dan, bremenili pa ga bodo tudi stroški doplačila do polne cene posega, ki se giblje med 98 in 400 evri. Laserski poseg pod imenom 'zunajtelesno drobljenje kamnov' namreč bolnišnico stane skoraj 1.240 evrov.«
O pravičnosti oziroma krivičnosti prostovoljnega zavarovanja, ki je pravzaprav obvezno, če se želimo izogniti dodatnim stroškom morebitnega zdravljenja, se že dolgo veliko govori, zato oblasti že leta napovedujejo njegovo ukinitev.
Zadnje dni je tema ponovno zelo aktualna, odkar so pri zavarovalnici Generali, eni od treh glavnih, pri katerih se je mogoče dodatno zdravstveno zavarovati, napovedali dvig mesečne premije za kar deset evrov, Sava in Triglav pa naj bi to storili v kratkem.
Golobova vlada, ki reševanja tega problema letos še ni imela na agendi, se je takoj odzvala in za začetek zamrznila višino premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki tako mesečno ne sme presegati 35,67 evra, kot je trenutno najvišja polna premija na trgu dopolnilnih zavarovanj. Zamejitev cen bo predvidoma veljala do preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi se zgodilo že jeseni, kar pa ni najbolj realno, saj je predlog zakona vložen po rednem postopku, ta pa se lahko zavleče, sploh zaradi težavnosti tematike in prepletenosti številnih interesov.
OZS: Preoblikovano dopolnilo zavarovanje ne sme povečati stroškov dela
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo, da preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga načrtuje vlada, ne sme povečati stroškov dela. V razpravi o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so člani izpostavili nekaj možnih težav, ki se lahko pojavilo. Bogdan Oblak je menil, da bo delavec dobil nižjo neto plačo, ker se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje prelilo v obvezno in ga bo delodajalec obračunal pri plači delavcev. "Psihološki učinek, ko bo delavec dobil 25 evrov nižjo plačo, bo zagotovo negativen. Druga negativna stvar pa je, da bomo delodajalci plačevali tudi bančne stroške, ki bodo s tem nastali."
Jerneja Dolinarja skrbi, ali bodo vsi delavci pristali na to, da bo delodajalec v njegovem imenu plačeval omenjeno zavarovanje. "Po predlogu dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne bo več prostovoljno, ampak obvezno zavarovanje. In s to spremembo se mora delavec strinjati," je izpostavil.
