Trenutne smernice Banke Slovenije namreč določajo, da mora kreditojemalcu po tem, ko poplača mesečno kreditno obveznost, na računu ostati 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar ta čas pomeni 915 evrov. K temu znesku je treba dodati še 275 evrov za vsakega otroka. Ob takih omejitvah je tako rekoč kreditno nesposobna večina Slovencev in Slovenk. Sistem je zastavljen tako, da višja ko je minimalna plača, manj ljudi je kreditno sposobnih.
Špekulacije o kreditni sposobnosti
Čeprav je bilo jasno povedano, da sta predlog spremembe zakona skupaj pripravili vlada in Banka Slovenije, v slednji ne želijo razkrivati, kakšni bodo dejanski vplivi na ugotavljanje kreditne sposobnosti prebivalstva. Ena od možnih rešitev je, da se bo namesto 76 odstotkov minimalne plače uporabljal kriterij pokritja minimalnih življenjskih stroškov, ki je trenutno določen pri 670 evrih. To pomeni, da bi z neto povprečno plačo, ki zdaj znaša 1400 evrov, lahko pridobili okoli 140 tisoč evrov stanovanjskega kredita.
Kreditna dejavnost zamrla
Komercialne banke sprostitev kreditnih pogojev željno pričakujejo že dalj časa, saj se je kreditna aktivnost zaradi naglega zvišanja obrestnih mer močno upočasnila. Euribor je namreč v enem letu zrasel za skoraj štiri odstotne točke; zvišal se je z –0,3 na 3,43 odstotka. Krediti so krepko dražji, kreditna sposobnost ljudi pa se je dodatno zmanjšala. Banke tako možnosti za plasiranje denarja, ki ga imajo še vedno dovolj, iščejo na različnih področjih. NLB je ta teden objavila, da so začeli tržiti kredite za mlade z jamstveno shemo države. Kot so zapisali, so namenjeni »mladim kreditojemalcem z znižano kreditno sposobnostjo, ki po sklepu Sveta Banke Slovenije niso kreditno sposobni za pridobitev kredita iz redne ponudbe banke«.
Oživitev pozabljenega ukrepa
Obvestilo o ponovnem začetku trženja kreditov za mlade z jamstvom države je presenetljivo, saj so si bile konec leta banke enotne, da ukrep ni dobro zastavljen, tudi minister za finance Klemen Boštjančič pa je ocenil, da je zakon o jamstveni shemi tako slab, da ga niti ni smotrno popravljati. Na prvo povabilo SID banke, ki je bilo objavljeno lani, so se javile štiri banke in od razpoložljivih 300 milijonov evrov jamstev zaprosile in tudi dobile za vsega 28 milijonov evrov jamstev, ki pa so ostala skoraj v popolnosti neizkoriščena.
Kar 50 milijonov za NLB
Drugo povabilo je SID banka objavila januarja in kljub izjemno slabemu odzivu pri prvem so se banke tokrat odločile k jamstveni shemi pristopiti bolj pogumno. SID banka je dodelila 70 milijonov jamstev, od tega kar 50 milijonov banki NLB, 15 milijonov BKS banki in pet milijonov Delavski hranilnici. Krediti bodo namenjeni mladim do 38 let, katerih mesečni prihodki so manjši ali enaki 1,5-kratniku povprečne mesečne neto plače, torej približno 2100 evrov mesečno. Kredit je lahko namenjen prvemu nakupu nepremičnine, gradnji, prenovi, dograditvi, rekonstrukciji ali pa spremembi namembnosti stanovanja. Najvišji znesek kredita je 200.000 evrov, doba odplačevanja je do 30 let, vsak najemnik ali najemnica kredita pa bo moral zagotoviti 20-odstotno lastno udeležbo.
Skrivnostni pogoji
Pod kakšnimi pogoji bodo mladi lahko najeli kredite, je očitno poslovna skrivnost, saj banke ne objavljajo obrestnih mer, po katerih bodo denar posojale. Pri NLB so zapisali, da je ključna individualna obravnava, v kateri se najprej ugotavlja, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev kredita z jamstvom države, nato se tudi individualno določijo pogoji. Zanimalo nas je tudi, na kakšen način se bo določala kreditna sposobnost, glede na to, da je kredit namenjen tistim, ki so glede na še veljavne pogoje Banke Slovenije kreditno nesposobni. Iz NLB so nam odgovorili, da stanovanjski krediti za mlade po ZSJSM veljajo sicer kot izjema od makrobonitetnih omejitev Banke Slovenije, vendar imajo kljub temu oblikovana merila za ugotavljanje kreditne sposobnosti kreditojemalcev, ki ne morejo dobiti kredita iz redne ponudbe banke, bi pa lahko najeli kredit po Jamstveni shemi, če hkrati izpolnjujejo tudi vse ostale pogoje, ki izhajajo iz zakona in pripadajoče uredbe. "Cilj banke ni, da stranke dobijo kredit, cilj je, da se razumno zadolžijo in hkrati rešijo svoje stanovanjsko vprašanje.", so še zapisali v odgovoru.
