Bodo dovolj glasni, da bodo preglasili evropski ideološki zeleni trend? Prvi mož mlekarske zadruge Janko Petrovič je zaskrbljen: »Bojim se, da bo predlog izglasovan, podobno kot so bili električni avtomobili. Gre za povsem politično odločitev, brez strokovnih argumentov. Če se to zgodi, potem se vprašam, kakšna je sploh moja prihodnost v kmetijstvu.«
Evropski poslanci imajo od junija lani v rokah predlog uredbe, ki predvideva 59 % znižanje prodaje pesticidov v Sloveniji ter popolno prepoved uporabe FFS na vodovarstvenih območjih in območjih Nature 2000. Ta prepoved zajema 41 % slovenskih njiv, več kot tretjino sadovnjakov in vinogradov, z deležem zmanjšanja rabe pesticidov pa se Slovenija uvršča med države, kjer je predvideno znižanje pesticidov najvišje, celo višje od npr. Bolgarije, Madžarske. Sliši se nelogično, toda Slovenija ima glede na kmetijske površine sorazmerno veliko sadovnjakov, vinogradov oz. trajnih nasadov, kjer je poraba FFS višja.
Na drugi strani pa so zgovorni podatki Agencije RS za okolje, ki razkrivajo, da so slovenski kmetje v dveh desetletjih (1992 – 2020) rabo FFS prepolovili z 2.031.000 kg na 993.975 kg. Zmanjšanje rabe oz. popolno prepoved rabe FFS na občutljivih območjih, tudi tistih škropiv, ki so v ekološkem kmetovanju dovoljena, pa bi za kmetijstvo pomenilo konec, so jasni kmetje. Tudi kmetijska ministrica Irena Šinko pravi, da je takšna prepoved za Slovenijo absolutno nesprejemljiva, saj bi imela velike negativne posledice na zagotavljanje prehranske varnosti, še posebej, ker ni alternativnih metod, ki bi nadomestile kemične preparate.
40 % manj žit, 30 % manj zelenjave in sadja
Po oceni Romana Žvegliča, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, bi zmanjšanje uporabe FFS, glede na pomanjkanje alternativnih rešitev, pomenilo za 40 % manjši pridelek žit, 50 % manj oljnic ter za tretjino manj sadja in zelenjave. »Nesprejemljivo je, da se bo uvažala hrana iz držav, kjer teh omejitev glede FFS ne bo. Slovenski kmetje so že zdaj zaradi strogih omejitev in manj registriranih FFS v slabšem in nekonkurenčnem položaju v primerjavi s kmeti iz drugih držav članic. Na ravni EU je dovoljenih 454 aktivnih snovi, v Sloveniji le 209. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se povzroča veliko vznemirjenje pri kmetih in povečuje protievropsko razpoloženost.« Ukrep bi prizadel več kot polovico površin Dravskega in Ptujskega polja, Marjan Colja, direktor Vinske družbe Slovenije, pa je dodal, da bi pomenil tudi propad okrog 5.500 ha vinogradov.
Odvisnost od uvoza se bo povečala
O ozadju predloga uredbe je ugibal tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan, ki meni, da se v evropskem predlogu skrivajo interesi multinacionalk, ki trgujejo s hrano. »Napovedi so, da bo Evropa do leta 2030 uvoznica hrane, nekdo vidi v tem velike dobičke.« Tudi Janko Petrovič želi odgovor, kje bosta zrasla zelenjava, sadje, kje bomo pridelali krmo za živali, če bo gonja proti kmetijstvu v Sloveniji in Evropi ostala tako močna. »Zaradi zagovarjanja neokrnjene narave bomo zadušili lastne proizvodne potenciale ter postali odvisni od uvoza hrane iz tretjega sveta. Komu je v interesu, da bo evropski potrošnik, ki bo sicer živel v neokrnjeni naravi, jedel uvoženo hrano vprašljive kakovosti?« Gre za pomembno temo, ki bo imela dolgoročni učinek na razvoj kmetijstva v Sloveniji in Evropi, o kateri pa se premalo govori, še meni Petrovič.
Zveri v Ljubljani in gozd okoli mest
V imenu (ali pod pretvezo) varovanja okolja in ljudi se torej napoveduje rigorozno omejevanje kmetovanja in se odpira vrata kmetijskim podjetjem, ki uvažajo s hranili osiromašeno in industrijsko pridelano hrano. »Če bomo pustili, da slovensko izpodriva okoljsko manj sprejemljiva hrana, pridelana na drugih koncih sveta, čez 20 let ne bomo imeli 20.000 kmetij, ampak 200 kmetijskih podjetij, zveri v Ljubljani, gozd pa do ograj okoli večjih mest,« pa je posledice uredbe slikovito orisal ekološki kmet iz Trebnjega Toni Kukenberger.
Zmanjšanje rabe FFS bo zagotovo naloga, ki se ji kmetje ne bodo mogli izogniti. Pot do cilja pa jim lahko omogoči država oz. kar sama EU, in sicer s financiranjem orodja preciznega kmetovanja, spodbujanjem razvoja žlahtnjenja odpornih sort ter s skrajševanjem postopkov registracije bioloških FFS, razmišlja evropski poslanec Franc Bogovič, ki je prevzel vidno vlogo pri opozarjanju na posledice uredbe in iskanju rešitev, ki bi bile sprejemljive. »Cilj zmanjšanja uporabe FFS in hkratne krepitve samooskrbe s hrano ter prehrambne varnosti bomo dosegli kvečjemu z ustreznimi spodbudami, medtem ko bi imele nepremišljene prepovedi ravno nasprotni učinek.«
Evropski poslanci o uredbi
MILAN ZVER, ELS/SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Predloga uredbe absolutno ne podpiram in bi glasoval proti, saj bi imela katastrofalne posledice za slovensko kmetijstvo in potrošnike. Povzročila bi zmanjšanje kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozila prehransko varnost in povečala odvisnost od uvoza hrane. Namesto da bi v Evropski uniji okrepili prehransko avtonomijo, jo s takimi predlogi še bolj slabimo.
FRANC BOGOVIČ, ELS/SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Uredbi EU o trajnostni rabi FFS v predlagani obliki ostro nasprotujem. Pripravljen sem jo podpreti le ob korenitih spremembah besedila, ki bi omogočile pogoje za nadaljevanje pridelave hrane, preživetje kmetov po celotni EU. Ob vsaki priložnosti kolege poslance in širšo javnost opozarjam o nevarnostih predloga za Slovenijo kot EU, saj ima lahko neslutene posledice tudi na protievropske težnje v družbi, še posebej med kmeti. Zato si takšnih eksperimentov enostavno ne smemo privoščiti.
MILAN BRGLEZ, S&D/SOCIALNI DEMOKRATI
Po zadnjih podatkih Evropske agencije za okolje vsebnost posameznih pesticidov v vodah EU presega 13–30 % dovoljenih mejnih vrednosti, kar pomeni, da dosedanji ukrepi na področju trajnostne rabe pesticidov niso dovolj učinkoviti in da v EU očitno ne delamo dovolj za zaščito človekovega zdravja in naravnih ekosistemov. Pripravljen sem podpreti predloge ukrepov, ki bi naslovili položaj in specifične izzive, s katerimi se soočajo kmetje v Sloveniji pa tudi drugod v EU, vendar si ne bi želel, da bi bile kakršnekoli izjeme na račun zagotavljanja visokih standardov za varovanje javnega zdravja in okolja.
IRENA JOVEVA, RENEW EUROPE/GIBANJE SVOBODA
Podpiram prehod k postopnemu prenehanju uporabe najnevarnejših FFS ali vsaj k večji uporabi tistih, ki so manj škodljiva za okolje. A hkrati se zavedam, da trenuten predlog uredbe v dovoljšnji meri ne upošteva razlik med državami glede naravnih danosti, pri čemer bi bili slovenski kmetje nepravično oškodovani. Trenutni predlog Komisije ne more biti dokončen in potrebuje kar nekaj prilagoditev, da bo resnično služil svojemu namenu.
