Največji izzivi naše družbe v zadnjih letih, kot sta finančna kriza in vojna, predvsem pa epidemija, so pokazali, kako pomembna je povezava med pravom, medicino in celotno družbo. Če se želimo dobro pripraviti na izzive, ki nam jih prinaša prihodnost, sta nujna komunikacija in sodelovanje strokovnjakov z različnih področij. Na Univerzi v Mariboru so že pred 32 leti zaznali potrebo, da take teme skupaj osvetlijo zdravniki in pravniki. Kmalu so se jim pridružili še drugi strokovnjaki. Tako bodo tudi letos 23. in 24 marca organizirali mednarodno konferenco »Medicina, pravo in družba«, ki se je bosta udeležili tako ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh kot številni domači in tudi tuji strokovnjaki s področja zdravstva, prava, varnosti, medijev … Širšo publiko bodo nagovorili akademiki, strokovnjaki s področja javnega zdravja in drugih vej medicine, pravniki, strokovnjaki s področja okolja, medijev, računalništva in še drugih strok ter radovedni študentje.
Več informacij o posvetu najdete na spletnih straneh Univerze v Mariboru.
Predvideti prihodnost
Rdeča nit prvega dne posveta bo strateška razprava o predvidevanjih, angleško »foresight«, kar je trenutno v svetu ključna beseda za inovativno strateško načrtovanje ukrepov ob različnih možnih, tudi globalnih grožnjah našemu zdravju večjega obsega, s čimer se zdaj prednostno ukvarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). »S tem se ukvarjajo ali bi se vsaj morali ukvarjati odgovorni v vseh državah, nam pa bo o tem spregovorila predstavnica Komisije EU,« nam je povedala Vesna Rijavec, dekanja Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Tokratni posvet je torej še kako aktualen, saj bodo z vidika različnih strok obravnavana najbolj pereča globalna tveganja, kot so pandemije, okoljske, jedrske katastrofe in druge obsežne grožnje za zdravje, za katere obstaja velika verjetnost, da se bodo uresničile. »Ne bi nas smele povsem presenetiti, kot se je to zgodilo s covidom. Žal ljudje vse prehitro pozabljamo,« poudari Vesna Rijavec.
Suspenz pravic
A kakor hitro se človek po težavah zaradi terapije spet dobro počuti, že pozabi na bolezen, je zapisal prof. dr. Alojz Ihan v svoji knjigi Karantena; tudi on bo med predavatelji, na posvetu pa bo spregovoril o družbenem odzivu na globalna tveganja za zdravje. Pri načrtovanju ukrepov za prihodnost je znova odločilno vprašanje, kdaj je možen suspenz ustavnih pravic ob širših tveganjih za zdravje in v katero smer se bo razvijala ustavna pravica do zdravstvenega varstva.
Grožnja prihodnosti
Z umiritvijo epidemije nevarnosti, ki ogrožajo človeštvo, seveda niso izginile. Kot bosta na predavanju predstavila Zoran Simonović in Lea Knez, je WHO leta 2019 kot največje grožnje človeštvu izpostavila klimatske spremembe in onesnaženje zraka, porast preprečljivih kroničnih nenalezljivih bolezni, neugodne družbene razmere (življenje na območjih vojnih konfliktov, lakote, suše, razseljevanje), odpornost mikroorganizmov na protimikrobna zdravila, izbruhe visoko tveganih nalezljivih bolezni (npr. virusa ebola in marburg, virusi ptičje gripe), šibke sisteme primarnega zdravstvenega varstva, oklevanje pri izvajanju cepljenja ter porast denge in okužb z virusom HIV. Vsemu temu se je lani pridružila še vojna globalnih razsežnosti in možnost jedrske katastrofe. O tem, kako smo pripravljeni na morebitno uporabo jedrskega orožja, bo spregovoril Iztok Podbregar.
Tudi o obveznem cepljenju
»Kaj nas je pandemija naučila glede uvajanja obveznega cepljenja?« se bo na konferenci spraševal predstojnik inštituta za medicinsko pravo dunajske univerze. O razvoju cepiv in zdravil bo spregovoril akademik. Priznani kemik nas bo opozoril na pomanjkljiv monitoring zraka in vode, saj se analizira predvsem snovi, ki so že regulirane in so zanje določene dopustne meje, nevarne pa so še mnoge druge. Nove tehnologije in digitalizacija premikajo znane meje v medicini in povsod. Velik izziv so Zdravstveni podatkovni center EU in skupna podatkovna strategija za javno zdravje ter razmišljanja o nanovojni. S tem so povezane nove zahteve za izobraževanje in profil zdravnikov ter razvoj novih oblik dela. Govor bo problematiki sodnega izvedenstva, po različnih pravnih področjih, civilnem, kazenskem, po različnih področjih medicine, v travmatologiji, psihiatriji, pediatriji, tudi v zobozdravstvu v povezavi z odškodninskimi tožbami, zlasti zaradi nestrokovnih posegov v tujini.
Olajšanje za zdravnike
Eden izmed poudarkov na tokratni konferenci pa bo tudi razprava o dekriminalizaciji strokovnih zdravniških napak. Kot nam je povedal predavatelj Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, si povsem človeške pomote, ki lahko nastanejo zaradi trenutne nepazljivosti ali neprevidnosti, zaradi prepolnega seznama pacientov in napornih delovnikov ne zaslužijo kazenske represije. Poudarja, da imajo tuje države zelo različne zakonodajne rešitve, večina držav z najbolj razvitim zdravstvom pa ima odgovornost zdravniških napak rešeno prek bolnišničnih zavarovanj. »Če torej pride do napake med posegom, lahko pacient oziroma njegovi svojci pridobijo denarno odškodnino neposredno od zavarovalnice. Zdravnike pa se preganja le v primeru najhujših naklepnih zlorab zdravniškega poklica,« pojasni Miha Šepec.
Javnost mora slišati
Razumevanje vloge prava in ozadja sprejemanja odločitev je torej ključnega pomena, da se kot človeštvo pripravimo na nove nevarnosti za zdravje. Pravni vidiki pa bodo, glede na nedavne izkušnje, pri tem bistvenega pomena. Pravo se lahko odzove samo, če so družbene razmere in potrebe dobro ugotovljene. »Vse to je mogoče le, če združimo svoje moči in sodelujemo. To je vselej tudi glavni moto posveta. Zaključki posveta tudi morajo biti slišani,« nam je povedala Vesna Rijavec.
