Ker je Slovenija med članicami EU in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj z največjo davčno obremenitvijo dela in med državami z najmanjšo davčno obremenitvijo premoženja, je izhodišče, da se s spremembami zmanjša obremenitev dela in po drugi strani nekoliko poveča obremenitev premoženja, je dejal premier Robert Golob. A najprej je po premierjevih besedah treba ugotoviti neto dohodek in dejansko premoženje posameznikov. Spremembe bodo šle tako v dveh fazah, najprej s povečanjem preglednosti baz podatkov na področju dohodkov in premoženja, nato pa v spremembe dohodninske zakonodaje in zakonodaje glede obdavčitve premoženja.
Golob spremembe in razbremenitve pri dohodnini napoveduje že z letom 2024, leto pozneje pa še spremembe glede obdavčitve premoženja. Za zdaj je izhodišče koalicije, da se sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ohrani, kot je, zato da ostane ureditev primerljiva s sedanjo.
Neto obdavčitev dohodka
Kasneje je zamisli podrobneje predstavil še minister za finance Klemen Boštjančič. Glavna izhodišča glede dohodnine so, da se s ciljem večje enostavnosti resno razmišlja o sistemu neto obdavčitve dohodka, torej sistemu davčnih odbitkov namesto davčnih olajšav. Po ministrovih besedah naj bi naslovili številne davčne olajšave in bonitete, ki so se nabrale v sistemu. Zamišljena je enotna ureditev, v kateri se lahko precej, tudi za več tisoč evrov, poveča neobdavčeni del dohodka, upoštevajo pa se vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji. Od te osnove pa bi se nato računali razni odbitki, je pojasnil Boštjančič.
Progresivna obdavčitev nepremičnin
Pri obdavčitvi premoženja pa gredo razmišljanja v smer progresivne obdavčitve nepremičnin, torej višje obdavčitve za vsako dodatno nepremičnino. Bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo le nepremičnino, v kateri živijo, tako ni pričakovati. Koalicijska SD je medtem po ministrovih besedah predlagala tudi razmislek o progresivni obdavčitvi preostalih oblik premoženja, a več o tem ni želel govoriti. "Cilj načrtov ministrstva je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem," je sklenil minister. Obenem je eno od vodil po njegovih besedah to, da naj se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika.
"Tisti, ki ima več, tudi plača več"
Prva ocena Socialnih demokratov je, da lahko ideje ministrstva za finance v veliki meri podprejo, predvsem ko gre za prenovo obdavčitve premoženja, je dejala predsednica SD Tanja Fajon. Strinjajo se, da potrebujejo večji javni učinek financ in okrepitev virov javnega financiranja za kritje potreb vseh ljudi in da mora biti sistem bolj pravičen po sistemu "tisti, ki ima več, tudi plača več". Strinjali so se, da je treba vse pravice financirati iz davkov in prispevkov, in ne na račun zadolževanja.
Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec, ki je nadomeščal koordinatorja Levice Luko Mesca, je dejal, da gre pri prenovi davčnega sistema za to, da se ga naredi bolj pravičnega in da bo kos izzivom 21. stoletja. "Prenova davčnega sistema je pomembna, da se na bolj pravičen način redistribuira bogastvo in se ga tudi nazaj investira v družbo, zato da bodo imeli ljudje čim več od tega kar proizvedemo," je dejal. Levica meni, da so predstavljena izhodišča zelo dobra osnova za davčno reformo.
