Število zaposlenih se povečuje
Število zaposlenih na ministrstvu, prej službi za digitalno preobrazbo, ves čas raste. Maja lani, ko ga je vodil Mark Boris Andrijanič, je tam delalo 47 ljudi. Takrat je prejšnja vlada sprejela celo sklep, po katerem je število dovoljenih zaposlitev v lanskem letu zvišala s 66 na 84. Nova vlada je to številko znižala na 78. Po zadnjih podatkih, iz novembra lani, imajo že 61 zaposlenih.
Ko je premier Robert Golob dogajanje označil za »katastrofo«, je služba za digitalno preobrazbo projekt začasno zaustavila. Razveljavila je tudi že zaključen razpis, s katerim je izbrala izvajalce delavnic, tečajev in drugih aktivnosti za digitalno izobraževanje starejših. V začetku lanskega septembra je ministrica Emilija Stojmenova Duh napovedala objavo novih razpisov, za katere bi morala država letos in prihodnje leto nameniti skupno okoli 40 milijonov evrov.
Toda starejši bodo morali še čakati. Skoraj pol leta pozneje razpisov za digitalno izobraževanje starejših še vedno ni. Vse kaže, da jih še vsaj do poletja ne bo. Kje se zapleta pri zagonu ključnih projektov resorja, ki ga je nova vlada nadgradila v ministrstvo, danes pa zaposluje že 61 ljudi?
Prvi razpisi šele junija?
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo poudarjajo, da so razpisi v postopku priprave, objavljeni pa bodo »predvidoma do konca pomladi«. Zakaj ne prej? Kot je razvidno iz njihovih pojasnil, so se ob lanski razveljavitvi razpisov odločili, da bodo pred tem spremenili zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Tega je v začetku lanskega leta sprejela nekdanja koalicija Janeza Janše, tedanji resorni minister Mark Boris Andrijanič pa je prvi razpis objavil maja. Do konca lanskega leta bi se tako moralo delavnic, tečajev in drugih izobraževanj udeležiti prvih 5000 starejših.
Toda po zamenjavi oblasti so na ministrstvu po lastnih besedah ugotovili, da Andrijaničev razpis ni bil skladen z zakonom, ta pa ne z ustavo. »V razpisu je bila pomanjkljivo opredeljena sama ciljna skupina, ki ji je bil razpis namenjen,« poudarjajo na ministrstvu. V društvu Srebna nit, ki ga vodi Biserka Marolt Meden, so takrat ugotavljali, da so digitalni boni »šolski primer diskriminacije starejših«. Ločevali so namreč med mladimi in starejšimi, nato med starejšimi, ki so stari nad ali pod 55 let, in na koncu še med tistimi, ki uspejo, in tistimi, ki ne uspejo opraviti izobraževanja.
Za spremembo 15 členov starega zakona so na ministrstvu od septembra potrebovali dobre tri mesece:
– vlada je nato novelo zakona potrdila sredi januarja, zdaj čaka na sprejetje v državnem zboru.
– nato bo očitno nekaj časa zahtevala še priprava razpisov, ki jih na ministrstvu napovedujejo za junij;
– v tem primeru bi lahko izvajalce izbrali do konca poletja, kar pomeni, da bi ti prva izobraževanja za starejše organizirali jeseni.
Vmes niso izključeni novi zapleti. Na ministrstvu namreč poudarjajo, da pripravljajo tudi razpise iz evropske kohezijske politike, zato »ocenjujemo, da nam bo nekaj časa vzelo tudi usklajevanje z ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj«, ki ga vodi Aleksander Jevšek.
Digitalni boni ostajajo. Kdo jih bo lahko dobil?
Novela sicer ohranja digitalne bone, ki pa bodo tokrat namenjeni le socialno ogroženim. Torej za tiste, ki si ne morejo privoščiti potrebne računalniške opreme, pri čemer bo vrednost bona nekoliko višja. Med osrednjimi novostmi je tudi ustanovitev računalniškega sklada, ki bo omogočal izposojo opreme socialno šibkejšim, otrokom s posebnimi potrebami, invalidom in upokojencem. V proračunu je že nekaj sredstev za nakup nove opreme, »odpisano, a še zmeraj zelo uporabno« opremo pa bi dobili tudi od javne uprave.
»Vsekakor se trudimo, da na podlagi podatkov, ki jih imamo na voljo, pripravimo čim boljše razpise, ki bodo upoštevali dejansko stanje v državi, bodo nediskriminatorni, družbeno odgovorni in bodo vplivali na dejanski dvig digitalne pismenosti ter povečevanje digitalne vključenosti,« so dodali na ministrstvu.
Avgusta lani je Emilija Stojmenova Duh javno ugotavljala tudi nepravilnosti pri posameznih izvajalcih izobraževanj. Od Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, ki ga vodi Matjaž Ribaš, je zahtevala, da nemudoma preveri pravilnost opravljenega izbora izvajalcev in izvede nadzor pri vseh izvajalcih, s katerimi je sklenil pogodbe. V podjetju Smart Naris, ki je bilo med izbranimi na prvotnem razpisu, so takrat ministrici očitali, da niso prejeli nobenih pojasnil, katere pogodbene in razpisne naložbe naj bi kršili.
