Novembra lani je v več zdravstvenih ustanovah po Sloveniji zaradi prebavnih težav, vključno z drisko, bruhanjem, povišano temperaturo in oslabelostjo, pomoč poiskalo večje število bolnikov, pri čemer je bila pri nekaterih potrebna hospitalizacija. Pristojni so hitro ugotovili, da je šlo za salmonelozo, ki se je med drugim pojavila v Murski Soboti, Celju in Ravnah na Koroškem. Dve prijavi so prejeli tudi v Ljubljani. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) nemudoma sprožila preiskavo, epidemiološka poizvedovanja pa so hitro pokazala, da primeri med seboj večinoma niso bili povezani, kar je kazalo na morebiten skupni in širše dostopen izvor okužbe.
Glede na prve ugotovitve je bil glavni osumljenec tatarski biftek, ki so ga posamezniki uživali v obdobju martinovanj. V trgovskih verigah se je namreč prodajal biftek enega slovenskega proizvajalca, Nijz pa je v enem vzorcu tega mesnega pripravka potrdila prisotnost salmonele. UVHVVR je nemudoma odredil odpoklic tega živila iz prometa.
Potrdili, da je izvor okužb v istem obratu
Pristojni so na današnji novinarski konferenci predstavili še zaključne ugotovitve preiskave. Sanja Vuzem(NIJZ) je povedala, da je bilo do 26. novembra skupno prijavljenih 138 primerov okužb s salmonelo. Skupno je šlo za 70 žensk in 68 moških s povprečno starostjo 33 let. 94 primerov so laboratorijsko tudi potrdili, za 44 primerov pa obstaja verjetnost, da je šlo za okužbo s salmonelo. 33 okuženih oseb je pristalo v bolnišnicah, umrl pa ni nihče. Okužbe so sicer zabeležili v kar 8 od 9 slovenskih regij, a je bila večina primerov skoncentrirana na severovzhodu države. Pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so potrdili ozko genetsko sorodnost vzetih vzorcev, NIJZ pa je na izbruh opozoril tudi mednarodno javnost. Ugotovili so, da slovenski izbruh ni bil del večjega izbruha na območju Evrope. So pa pozneje tako ugotovili, da gre izvor izbruha iskati v istem obratu v Sloveniji, iz katerega je prispel sporni tatarski biftek. Nadja Škrk iz UVHVVR je na današnji novinarski konferenci potrdila, da gre za mesarijo Fingušt iz Spodnjega Gaja pri Pragerskem.
Glede na analize je bila salmonela prisotna v treh lotih tatarskega biftka tega proizvajalca, je pojasnila Škrk, ki je potrdila, da je trgovska veriga Lidl po prijavi enega od potrošnikov mesarijo že 18. novembra obvestila o potencialnem sumu na prebavne težave, povzročene s tatarskim biftkom. V okviru inšpekcijskih pregledov so pozneje ugotovili, da proizvajalec uradnega vzorčenja »ni izvajal na predpisan način« in da »rok uporabe tatarskega biftka ni bil validiran.« inšpektorji so ugotovili tudi, da je proizvajalec po prejemu prijave trgovske verige izvedel temeljito čiščenje, vključno s plinjenjem, ki ga sicer izvaja v okviru generalnega čiščenja trikrat letno.
Prekrškovni postopek še ni zaključen
Pristojni so na pregled napotili tudi vse zaposlene v obratu, pri čemer se je pri štirih izkazalo, da so okuženi s salmonelo, a slednji niso bili v neposrednem stiku z biftkom. »Ko smo s strani izvajalca prejeli zagotovila in dokazila, da je zagotovljena varnost proizvodov, ki se bodo dajali v promet, je bila proizvodnja sproščena, in sicer od 30. novembra naprej.«
Škrk je ponovila, da je bila dokazana ozka genetska sorodnost med izoliranimi sevi salmonele. Dodala je, da »neposrednega vzroka okužbe« z analizami sicer niso dokazali, a je izpostavila tudi »dejstvo, da se po sprejetju vseh preventivnih ukrepov s strani izvajalca dejavnosti na podlagi izvedenih analiz vzorčenja, proizvedenih na linijah, salmonela ni več pojavljala.« Podjetje so na podlagi ugotovitev uvrstili v skupino obratov z višjim tveganjem, kar pomeni, da bo deležen pogostejših inšpekcij. Kar pa zadeva prekrškovni postopek, ta po navedbah Škrk še ni zaključen.
