Takoj po odprtju volišč 24. aprila lani, ko so v Sloveniji potekale parlamentarne volitve, so iz matične politične skupine SDS in NSi, Evropske ljudske stranke (EPP), izrazili zaskrbljenost zaradi vmešavanja tujine v slovenske volitve, poroča necenzurirano. V mislih so imeli Rusijo.
Prvak SDS Janez Janša je takrat dejal, da je bila zaskrbljenost »delno upravičena«, s tem pa pozornost usmeril stran od države, ki je dejansko skušala vplivati na izid parlamentarnih volitev v Sloveniji. To je, kot piše necenzurirano, Srbija, kjer je predsednik Aleksandar Vučić, Janšev politični prijatelj in zaveznik.
Necenzurirano namreč na podlagi dokumentov, ki so jih dobili vpogled, in pričevanja več med seboj nepovezanih virov iz različnih držav razkriva, da so si slovenske in srbske oblasti pred lanskimi volitvami v obeh državah vzajemno pomagale pri iskanju podatkov, s katerimi so želeli oblatiti vodilne politike opozicije.
Dve tarči
Glavni tarči sta bila Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda in zdajšnji premier, ter nekdanji župan Beograda Dragan Đilas, predsednik Stranke svobode in pravičnosti (SSP). Že več let velja za Vučićevega političnega sovražnika številka ena, zaradi česar ga redno napadajo tabloidi iz njegovega kroga.
Slovenski urad za preprečevanje pranje denarja (UPPD) je tako že jeseni 2021, manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji, začel iskati podatke o Đilasovih bančnih računih v Sloveniji in drugih evropskih državah. Kmalu zatem je srbski UPPD po Balkanu začel pridobivati podatke o računih, transakcijah in poslih družbe GEN-I, ki jo je vrsto let vodil Golob, takrat že prvi favorit za zmago na aprilskih volitvah.
Kot poroča necenzurirano, je šlo za vzajemno prijateljsko pomoč. UPPD je takrat vodil izbranec SDS Damjan Žugelj, za pridobivanje teh podatkov pa ni imel ne zakonske podlage ne pooblastil, ker družba GEN-I do takrat nikoli ni bila v preiskavi zaradi suma pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma. To so v Ljubljani očitno vedeli, zato so obvod našli prek Beograda. To dokazuje dejstvo, da se je nekaj dni pred slovenskimi volitvami del podatkov, ki jih je pridobil srbski urad, v selektivni obliki pojavil v medijih iz kroga SDS.
Kronologija dogodkov dopušča možnost, da je šlo za dogovor na državni ravni, intenzivno sodelovanje med slovenskim in srbskim uradom pa se je začelo po Vučićevem obisku strateškega foruma na Bledu konec avgusta 2021. Ali je takrat Janšo prosil za pomoč pri obračunu z Đilasom, ni znano. Že več mesecev pred tem pa je direktor srbskega urada Željko Radovanović javno napovedal, da bodo podatke o Đilasu pridobili prek mednarodne mreže finančnih organov.
A dognanja portala necenzurirano kažejo, da v Srbiji pri tem niso bili uspešni. Finančni uradi v državah EU namreč želijo ob takšnih zaprosilih imeti tudi jasno utemeljitev, zakaj jih prosilec potrebuje. Radovanović se je v javnih nastopih skliceval zgolj na pisanje srbskih medijev, ki jih obvladuje Vučić. V Beogradu so zato ubrali drugo pot – prek Slovenije.
Denar za lobiste
Vučić in Janša sta se spet srečala 1. novembra 2021 v Glasgowu, kjer je potekala klimatska konvencija OZN. Teden dni pozneje je Vučić napovedal razkritje dokazov o tem, "koliko denarja sta Đilas in medijski mogotec Dragan Šolak dala lobistom, ki so delali za kosovske Albance in zagovarjali bombardiranje, zdaj pa delajo na razbitju Republike srbske".
Žugelj je novembra 2021 vsaj dvakrat obiskal Beograd, so necenzurirano potrdili na slovenskem UPPD. Ta je postopek proti Žilasu odprl že konec novembra. Dokumenti potrjujejo, da so na UPPD želeli preiskovati tudi nekatere člane njegove družine. Prek mednarodne izmenjave so iskali podatke iz Švice, kjer deluje Đilasovo podjetje Multikom Open.
Ob tem se necenzurirano sprašuje, če so v Ljubljani postopek proti Đilasu odprli zgolj zato, ker so v Srbiji ocenili, da bo organ iz članice EU lažje prišel do morebitnih obremenilnih podatkov o tamkajšnjem opozicijskem politiku? Na UPPD konkretnih zadev ne komentirajo, po podatkih portala necenzurirano pa je Žugelj tudi v poznejših mesecih potoval v Srbijo. Uradno je hodil v tujino "zaradi konkretne operativne analize ter mednarodne izmenjave podatkov in dokumentacije, ki jo je urad začel v mesecu novembru". Torej takrat, ko se je lotil Đilasa.
Zaskrbljeni zaposleni
"Operaciji Đilas" je sledila "operacija Golob", le da je tokrat slovenskemu uradu na pomoč prišel urad iz Srbije. Model je bil zelo podoben kot prej.
V začetku leta 2022 je Golob napovedal vstop v politiko. Konec januarja je postal predsednik Gibanja Svoboda. Le nekaj dni pozneje je Bojan Požar, Janšev politični zaveznik in medijski delavec, objavil anonimko o poslovanju družbe GEN-I iz Beograda, pod katero so bili podpisani njeni "zaskrbljeni zaposleni". Ker je imela ta družba po podatkih iz letnega poročila skupine le štiri zaposlene, je precej bolj verjetno, da je anonimka prišla od drugje, morda kar iz Slovenije.
To je bilo za srbski urad dovolj, da je začel iskati podatke o računih, transakcijah in poslih GEN-I na Balkanu. Iz Beograda so tako za pomoč prek mednarodne izmenjave zaprosili finančne organe iz Črne gore. Pri tem so navedli, da podatke potrebujejo zaradi preiskav, ki jih vodijo.
Toda pri tem so prikrili, da je izvorno naročilo prišlo iz Ljubljane. V Črni gori so bili namreč močno presenečeni, ko so ugotovili, da so se posamezni podatki, ki so jih poslali v Beograd, tik pred aprilskimi volitvami pojavili v Sloveniji. "Mednarodne finančne preiskave", o kateri so ob objavi teh podatkov pisali mediji iz kroga SDS, v resnici nikoli ni bilo. Prijavo na policijo je urad vložil šele tik pred Žugljevim odhodom.
Več bo razkrila kriminalistična preiskava. Na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) so decembra potrdili, da "zbirajo obvestila zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti". Žugelj je pred časom v sporočilu za javnost vse obtožbe zanikal. Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je določena zaporna kazen od enega do petih let.
